Na Jesenice so priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije prihajali oziroma so »po njih prihajali dol« že po letu 1948, ker so potrebovali delavce za železarno. Leta 1969 naj bi bilo v železarni od ...6300 zaposlenih 15,3 % priseljencev iz drugih jugoslovanskih republik. Iz svojega okolja so prinesli svoje navade in jih ohranili. Te se kažejo tudi ali predvsem v prehrani, ki je prispevala k jeseniškemu fusion foodu. V Tovarniškem vestniku v rubriki Za naše gospodinje najdemo recept za sarme že leta 1938. Podobno kot primorsko joto so fabrške kantine nudile še pasulj, filane paprike in sarme, musako itd. A spretnosti vlečenja testa z oklagijo so se naučile le redke domačinke in tako so pite in burek bolj ali manj ostali v domeni priseljenskih gospodinj. Zelo pomemben dejavnik pri spoznavanju Slovencev s prehrano priseljencev so bili mešani zakoni in skupne delovne akcije.Jedilnik1. Pita ali burek, jogurt / ajran2. Kljukuša s piščancem, jogurt /ajran3. Čorba: bosanski lonec ali bamija, somun (lepinja)4. Sarma ali dolme, pire krompir, kisla smetana5. Musaka, sezonska solata6. Boranija ali pasulj, somun (lepinja)7. Gravče na tavče s suhim mesom, vloženi feferoni
Še ne dolgo nazaj je bilo meso na mizi le ob nedeljah, ko je mama skuhala govejo juho. Le v premožnejših družinah je bila za nedeljsko kosilo pečenka, večinoma pa je vsak družinski član dobil le ...košček mesa iz juhe, pri najrevnejših pa je bilo meso rezervirano za očeta, ki je edini hodil v službo. Južna je bila vedno ob 12. uri. V novejšem času je bila ob srebanju goveje župe obvezna glasbena spremljava – Avseniki ter čestitke in pozdravi na Radiu Triglav. Zato še danes narodnozabavni glasbi pravimo »goveja«.Jedilnik1. Goveja župa, meso iz župe, tenstan krompir, hrenov zos, zelena solata (z jajcem) oziroma sezonska solata
Ljudje od blizu in daleč so v železarstvu na Jesenicah stoletja videli priložnost za zaslužek. K množičnejšemu priseljevanju je v začetku 20. stoletja botrovala izgradnja Bohinjske železnice. ...Sposobni graditelji so prihajali predvsem s Primorske. Med obema vojnama so na Jesenice bežali pred fašističnim režimom, po drugi svetovni vojni pa so zaradi ugodne železniške povezave, predvsem iz bližnje Baške grape, dnevno prihajali na delo. Mnogi so tukaj tudi ostali, s seboj pa prinesli jedi svojih mam. Tako se je jota kmalu znašla tudi v ponudbi fabrških kantin in na mizah drugih Jeseničanov.Jedilnik1. Jota ali mineštra ali pašta fižol, luštrkajca2. Frika s pečeno polento, sezonska solata, kompot
Kulinarika dobiva na polju turizma, kulturne dediščine in razvoja podeželja zelo pomembno vlogo, kar so prepoznali tudi na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske. S projektom KUHAM DOMAče si prizadevajo ...ohranjati in širiti znanja priprave tradicionalnih domačih jedi. Pomemben korak naprej od samih kuharskih delavnic je izvedba projekta KUHAM DOMAče na Jesenicah, kjer so moči združili z Gornjesavskim muzejem Jesenice in jeseniškimi gostinci ter izdelali meni Delavska malca.
Med obema vojnama so imeli delavci v železarni pravico do desetminutnega odmora za malico, ki so jim jo prinašali družinski člani, kasneje pa so si jo morali prinesti sami. Največkrat je bil za ...malico le okisan fržov − solata iz fižolovega zrnja. Po drugi svetovni vojni so uvedli Gostinsko enoto Železar s kuhinjo in obratnimi kantinami, kjer so sprva točili celo pivo. Ker pa so ga popili preveč in mu dodajali še malo žganega, so ga kmalu, kljub nasprotovanju sindikata, ukinili. Delavske družine so živele skromno. Tovarna jim je zagotovila streho nad glavo in osnovne življenjske potrebščine. Hrana je bila preprosta, a jedilnik pester, saj so gospodinje iz skromnih sestavin znale pričarati marsikaj.
Pred uvedbo fabrških kantin so za prehrano delavcev skrbele gospodinje – tako za može kot koštarje, samske delavce. Med vojnama in po drugi svetovni vojni so bili jedilniki precej skromnejši kot ...spodaj našteti. A postopno dvigovanje standarda delavcev se je odražalo predvsem v kvalitetnejši in izdatnejši prehrani. Predstavljene so jedi, ki se še danes znajdejo na mizah jeseniških družin.Jedilnik1. Meso iz župe, govnač, jabuka v šlafroku2. Ajmoht z žganci ali vaseršpoclni, snežene kepe ali štrudl3. Fržolova župa, omlete z marmelado4. Ciganski golaž, buhtelj ali ta zmeden fancovt5. Prežganka, polpete iz mesa iz župe, hrenov zos, krompirjeva solata (s kumaro)6. Zelenjavna župa, češplovi knedlni, kompot7. Ješprenj s suhim mesom, šmorn z marmelado8. Suha rebra ali suh vratnik, endivija s krompirjem ali druga sezonska solata, šado9. Jesihflajš z jajcem, črn kruh, pečena jabolka10. Mešta, kisla repa11. Pire krompir in fržov ali fržolova pešta, čežana
Po drugi svetovni vojni so se v železarni vse bolj množično zaposlovale tudi ženske in doma ni bilo nikogar, ki bi kuhal. Fabrka se je morala prilagoditi novemu načinu življenja in poskrbeti za ...organizirano prehrano delavcev. Sindikat se je boril za boljšo prehrano, pereč problem pa je bilo točenje piva v kantinah.Jedilnik1. Kranjska klobasa, okisan fržov, pecivo2. Makaronflajš, sezonska solata, pecivo3. Na žlico: segedin ali vampi ali golaž, kruh, pecivo4. Želodček s kašo, govnač, pecivo5. Goveji srčki v omaki, pire krompir, sezonska solata6. Tenstana jetrca, polenta, sezonska solata7. Safalada ali pasja radost, krompirjeva solata, pecivo
V projektu Naša kuhna so moči združili trije gorenjski muzeji − Loški muzej Škofja Loka, Gornjesavski muzej Jesenice in Muzeji radovljiške občine − v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice. Projekt ...je sestavljen iz dveh delov: spletnega in stvarnega. Na skupni spletni platformi – Špajzi se hrani digitalizirane »posladke« iz muzejskih zbirk in knjižnega gradiva, ki predstavljajo kulinarične značilnosti, jedilno kulturo in predmete, pa tudi posnetke delavnic in virtualne oglede razstav. Nadgradnjo projekta pa je predstavljalo sodelovanje Gornjesavskega muzeja in Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Pripravljen je bil enoten meni pod imenom Delavska malca. Jedilniki spomnijo na jedi, ki so bile posvojene od delavcev železarne, ki so na Jesenice prišli s trebuhom za kruhom iz drugih delov Slovenije, predvsem s Primorske, in republik nekdanje Jugoslavije.
Fotografija prikazuje glineno posodo za kuhanje čorbe: bosanskega lonca ali bamije. V vsakdanji tradicionalni bosanski prehrani imajo čorbe posebno mesto. Bosanski lonec je delavska jed bosanskih ...rudarjev, ki so jo kuhali kar med šihtom. Zanj velja, da je skupinska jed, saj dobi boljši okus in aromo, če se pripravlja v večji količini in v glineni posodi. Bamija ali okra je nezrel semenski strok, ki ga uporabljamo kot zelenjavo v mnogih bosanskih čorbah. Enako se imenuje tudi najznačilnejša čorba z bamijo, ki je izredno cenjena jed po vsem Bližnjem vzhodu.
