Sondažna izkopavanja na Gradcu pri Blečjem Vrhu so razkrila, da je bila vzpetina poseljena v več prazgodovinskih obdobjih. Najstarejše najdbe so ali s konca mlajše kamene dobe ali iz bakrene dobe, ko ...je bilo naselje verjetno prvič utrjeno s kamnitim obzidjem. V času horizonta certoških fibul je na ruševinah prvega obzidja zraslo novo obzidje. Debele plasti z železovo žlindro pričajo, da je bil Gradec v tem času pomembno železarsko središče. Nato življenje na Gradcu za nekaj časa zamre. Ponovno je bil obljuden v starejšem delu poznega latena (stopnja Mokronog IIIa). Tudi takrat je bil gospodarski temelj predelava železove rude. Številni odlomki finega posodja in amfora za vino govorijo za relativno blagostanje poznolatenskih prebivalcev Gradca.
Vabilo na odprtje razstave PRAZNIK DELA MED RUDARJI IN ŽELEZARJI NA SLOVENSKEM, ki bo v četrtek, 20.aprila ob 12.uri v Galeriji Železarskega muzeja, Teharje pri Celju.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Spomini, ki jo je napisal Josip Starc in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. Vsebino dokumenta predstavlja pričevanje ...elektroinženirja Josipa Starca, ki je svojo delovno dobo preživel v obratih energetike Železarne Jesenice. Na začetku se spominja svojega povratka na Jesenice leta 1945 in sprejema na delo v Železarno Jesenice. V nadaljevanju opiše zanimive zaplete pri oskrbi gospodinjstev z električno energijo in način njihovega reševanja. Dokument vsebuje tudi fotografijo razglednice, ki prikazuje Železarno Jesenice leta 1953 (last Mladena Klepiča).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Mladinska delovna brigada v Železarni Jesenice, ki jo je zapisal Franci Arh z Jesenic in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. ...Vsebino dokumenta predstavlja pričevanje Francija Arha z Jesenic, ki opisuje svoje otroštvo in poklicno pot v Železarni Jesenice. Pripoved začne s slabimi izkušnjami revnega osnovnošolca, ki je šolanje prekinil in se zaposlil v mladinski delovni brigadi Železarne Jesenice. Od tam je bil razporejen na delo v mehanično delavnico, kjer je ostal do upokojitve. Ob delu je uspešno dokončal tudi šolanje na srednji tehnični šoli. Dokument vsebuje tudi fotografije: razkladanja vagonov v aglomeraciji leta 1961 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), mehanične delavnice Železarne Jesenice leta 1960 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice) in naloženih vagonov na vožnji skozi Hrenovico leta 1961 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Tako je bilo v predelu Jesenic, imenovanem Sava, ki jo je napisal Franci Fon in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. Vsebino ...dokumenta predstavlja pričevanje Francija Fona, Jeseničana, ki je svoje otroštvo in vso delovno dobo preživel ob in v železarni na Jesenicah. Na začetku se spominja svojega zgodnjega otroštva in odraščanja na Savi, v neposredni bližini železarne, v času med obema vojnama. Opisuje prve spomine na železarno in železarje, nadaljuje z dogodki med drugo svetovno vojno in z opisom življenja na Jesenicah v prvih letih po drugi svetovni vojni. Zgodbo zaključi s selitvijo v stanovanjski blok na Plavžu leta 1952. Dokument vsebuje tudi fotografijo Fonove družine leta 1943 (last Francija Fona) in fotografijo razglednice Jesenic, ki prikazuje železarno in je bila poslana leta 1948 (last Radenka Lukića).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Krotili smo ogenj bruhajoče zveri, ki jo je po spominih na delo v železarni napisal France Voga in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah ...včasih živeli. Vsebino dokumenta predstavlja pričevanje Franceta Voge, ki je v prispevku opisal svojo poklicno pot v Železarni Jesenice. Skoraj vso svojo delovno dobo je preživel v vročih obratih železarne, v martinarni, pri plavžih, v elektrojeklarni in aglomeraciji. Zgodbo sestavlja poglavij: Bil sem martinar, Bil sem delavec v livni jami, Bil sem elektrojeklar, Bil sem plavžar, Postal sem delovodja-majster, Novo delo v aglomeraciji, Ne-varnost pri delu, Plača, alkoholizem, koštarji, štrajk v martinarni in še kaj, Konec plavžarstva na Jesenicah in mojega dela v železarni. V prispevku sta objavljeni dve pesmi: Nor je, kdor na plavžu dela (z akrostihom) in Ugasnili smo plavže. Dokument vsebuje tudi fotografije: jedkanice Božidarja Jakca z motivom Plavžar, iz leta 1939 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), vlivanje jekla 27. Oktobra 1977 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), France Voga na delovnem mestu (last Franceta Voge), Martinarna okoli leta 1940 (foto Slavko Smolej, hrani Gornjesavski muzej Jesenice), v livni jami martinarne leta 1960 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), martinar pri vpihovanju kisika v peč leta 1965 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), razglednice Jesenic leta 1974 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), obratov Železarne Jesenice leta 1985 (last Franceta Voge) in rušenja ogrevalcev zraka – kavperjev leta 1987 (foto Silvo Kokalj, hrani Gornjesavski muzej Jesenice). Na koncu je dodan slovarček z razlago nekaterih pojmov, naprav in postopkov.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Počitniško delo v Železarni Jesenice, ki jo je zapisal Stane Arh z Jesenic in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. Vsebino ...dokumenta predstavlja pričevanje Staneta Arha z Jesenic, ki opisuje svoje spomine na počitniško delo v železarni od začetka v letu 1965. V naslednjih letih si je s počitniškim delom v strugarni valjev, pri razkladanju vagonov, v martinarni in v elektrojeklarni zaslužil denar za nadaljevanje šolanja. Čeprav ga je poklicna pot po končanem študiju vodila drugam, je še danes ponosen na železarno in njene dosežke. Dokument vsebuje tudi fotografijo dodajanja primesi v Siemens-Martinovo peč leta 1971 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Železarna po kapljicah, ki jo je zapisala Štefanija Muhar in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. Vsebino dokumenta ...predstavlja pričevanje Štefanije Muhar, ki je bila rojena v železarski družini na Zgornjem Plavžu in v prispevku opisuje svoje življenje z železarno v na železarskih Jesenicah. Avtorica v zgodbi opisuje spomine na očeta in njegovo delo v železarni ter svoje otroštvo v železarski družini. V nadaljevanju obudi spomine na prakso, ki jo je v gimnazijskih letih opravljala v železarni. Po zaključenem študiju je postala sodelavka časopisa Železar, ki ga je izdajala Železarna Jesenice. Poroka z železarjem jo je dokončno povezala z železarno kljub temu, da kot učiteljica ni bila nikoli zaposlena v železarni. Dokument vsebuje tudi fotografije: table z napisom Očka, vrni se zopet zdrav domov ((hrani Gornjesavski muzej Jesenice), očeta Štefanije Muhar, ki je bil monter in varilec v železarni (last Štefanija Muhar), Železarne Jesenice leta 1961 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), tekačiče – »laufarice« (hrani Gornjesavski muzej Jesenice) in pihalnega orkestra Železarne Jesenice leta 1974 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kaj je bila železarna, ki jo je zapisal Franci Fon z Jesenic in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. Vsebino dokumenta ...predstavlja pričevanje Francija Fona z Jesenic, ki je vso svojo delovno dobo preživel v železarni. V prispevku predstavi Železarno Jesenice kot podjetje, ki je pomembno vplivalo na življenje in ugled železarjev. Pripoved podkrepi s tremi krajšimi zgodbami. V prvi opiše nakup klobuka s popustom, ki mu ga je kot delavcu Železarne Jesenice, iz spoštovanja do njegovega težkega dela, odobrila modistka. V drugi zgodbi se spominja spoštljivega sprejema in pogostitve v Splitu, v tretji pa opiše dogodek iz časa služenja vojaškega roka, ko si je pridobil spoštovanje in ugled z znanjem popravila železnega izdelka. Zgodbo zaključuje s šestimi anekdotami iz kisikarne in valjarne tanke pločevine v Železarni Jesenice. Dokument vsebuje tudi fotografijo valjarne tanke pločevine na Javorniku (hrani Gornjesavski muzej Jesenice).
