Italijanski duhovnik in amaterski plemiški skladatelj Francesco Antonio Bonporti je leta 1703 ponatis svoje inštrumentalne zbirke Sonate da camera a tre, opus 2, posvetil ljubljanskemu knezoškofu ...Ferdinandu grofu Kuenburgu (na tem položaju med 1701 in 1711). Kuenburg je bil znan podpornik italijanske umetnosti v svoji škofiji in kranjski prestolnici. Bonportijeve trio sonate sodijo v inštrumentalno glasbeno zvrst, ki je bila še posebno uporabna, saj je bila primerna tako za povsem razvedrilne namene kot tudi pedagoške in duhovne. Trio sonate so bile priljubljene zlasti med plemiškimi glasbenimi amaterji in v Ljubljani je bilo prav v času Bonportijevega posvetila knezoškofu Kuenburgu na vrhuncu svojega razcveta glasbeno združenje Academia philharmonicorum labacensium, katerega člani so zato zelo verjetno igrali tudi njegove trio sonate.
Marko Anton Plenčič se je rodil v Solkanu 23. aprila 1705. Študiral je na Dunaju in v Padovi; od leta 1735 dalje je na Dunaju opravljal zdravniško prakso. Plenčič se je ukvarjal tudi z ...znanstvenoraziskovalnim delom – zbiral je gradivo o nalezljivih boleznih: škrlatinki, davici, črnih kozah. Rezultate svojih raziskav je objavil v obsežnem delu Opera medico-physica – 4 razprave v ločenih zvezkih na skupno več kot 900 straneh. Prvo razpravo z naslovom O nalezljivih boleznih je objavil leta 1762. V prvi razpravi govori o zgodovini kužnih bolezni in pojasnjuje lastnosti bolezenskega kontagija, govori o vzrokih in posledicah gnitja ter o podobnosti procesov pri gnitju in pri gnojenju ran. V drugi razpravi je objavil izsledke opazovanj epidemije črnih koz in preprečevanje te hude bolezni, tretjo razpravo pa je namenil škrlatinki. Četrta razprava govori o potresu, ki je leta 1755 prizadel Evropo, Afriko in Ameriko – opazil je namreč, da se ob naravnih nesrečah močno poveča število nalezljivih bolezni. Knjižnica hrani ravno ta prvi zvezek, kupili smo ga v antikvariatu.
V prvi razpravi govori o zgodovini kužnih bolezni in pojasnjuje lastnosti bolezenskega kontagija, govori o vzrokih in posledicah gnitja ter o podobnosti procesov pri gnitju in pri gnojenju ran. V ...drugi razpravi je objavil izsledke opazovanj epidemije črnih koz in preprečevanje te hude bolezni, tretjo razpravo pa je namenil škrlatinki. Četrta razprava govori o potresu, ki je leta 1755 prizadel Evropo, Afriko in Ameriko – opazil je namreč, da se ob naravnih nesrečah močno poveča število nalezljivih bolezni.
PDF
