»Na fotografiji je moja stara mama, nona Pepina, očetova mama (op. ur. Pepina Skrinjar, r. 4. 2. 1870, u. 1953). Zraven nje je naša služkinja, Tončka iz Goč. Pred Tončko stoji moja sestra Vilma (op. ...ur. Vilemira Milič, r. 2. 9. 1924), eno leto in pol starejša od mene. V noninem naročju sem jaz.« Jolka je živela v hiši, v kateri je stanovalo veliko ljudi. Poleg velike družine so bili pod isto streho tudi delavci in služkinja. »Morate razumeti, da smo mi imeli pekarno. Hiša, enonadstropna, po kateri se mi vedno toži. Ker so delavci zelo zgodaj zjutraj začenjali z delom, so prespali pri nas. Imeli so svojo sobo. Služkinja je zelo mlada prišla k nam in je, dokler se ni poročila, živela pri nas. Na fotografiji je Tončka, ki je bila istočasno guvernanta za nas otroke.«Fotografirali so se v Trstu. »Spomnim se, da smo šli k fotografu, ampak nas je pazila ona, Tončka. Nona je hodila s palčko, tiki-tiki se je slišalo.«
Izmed članov profesorskega zbora sedita z leve v desno Emerik Beran in dr. Matko Potočnik, stojijo Hinko Druzovič, msgr. Ivan Vreže, Ludvik Černej in Anton Trup
Rad se bavi počecima znanstvenog promišljanja hrvatske književnosti u Bosni i Hercegovini te predstavlja biografska i biobibliografska istraživanja sedmorice autora, počevši od Filipa Lastrića u 18. ...do Tugomira Alaupovića u prvoj polovici 20. stoljeća. Promatramo kako su ovi autori razumijevali književnost i njezinu povijesnu dimenziju, osobito kako su pristupili osnovnim problemima povijesti književnosti kao što su definiranje korpusa, izbor pisaca, periodizacija, književnopovijesna interpretacija i vrednovanje te koja su rješenja ponudili. Analizira se i postupno napuštanje okvira biobibliografije te primjena složenijih književnopovijesnih pristupa.
PDF