Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Metamorphoses 1: The Hunt focuses on hunting, in the structural as well as the substantive sense, but also captures the relation ...between human being and nature, culture and nature. The hunt is placed in the context of contemporary civilised society where it exists as a practice regulated by law within legally protected nature. But this does not mean that it is no longer a locus of powerful phantasms and desires. Bara Kolenc is interested in hunting as an empirical and material act that speaks of an uneasy and contradictory transgression and regulation of the borders between nature and culture. Proceeding from a newspaper article on a helicopter accident involving high political and humanitarian dignitaries on an illegal hunt of protected animals and the stories from Metamorphoses (Actaeon and the story about Erysichthon), the performance wants to examine our regulated, but still phantasmatic relation to animals and nature. At the social level, this is observed through the musealisation of nature, on the one and, and the barbarism of contemporary public and political passions, on the other. In this performance, the worlds of hunters, politicians and mythological figures – voracious and hungry, wild and unregulated – merge one into the other through numerous visual and auditive metamorphoses.- Predstava Metamorfoze 1: Lov je prva v seriji petih predstav Metamorfoze 1?–5?, ki želijo s pomočjo Ovidijevih Metamorfoz reflektirati nekatera temeljna vprašanja sodobnega človeka. Metamorfoze, imenovane tudi "poganska Biblija", so od svojega nastanka v Avgustovi dobi navdihovale zahodnoevropsko kulturo prav zaradi lucidnega prepletanja drobnih človeških osebnih lastnosti in velikih metafizičnih vprašanj, ki človeška dejanja vedno umeščajo v širši etični in kozmološki kontekst, a obenem puščajo prosto pot partikularnosti človeškega značaja. Ovidijeve Metamorfoze v večletnem projektu Bare Kolenc služijo kot podlaga za uprizarjanje aktualnih političnih in etičnih tem, skozi katere je mogoče uzreti temeljna nasprotja sodobnega zahodnega človeka, še posebej njegovega odnosa do narave, družbenih vezi in sočloveka. V središču predstav tako stojijo partikularne človeške strasti, ki zaradi sodobnega občutenja politične nemoči, razpada imaginarnih skupnosti, nemoči jezika in naraščajočih nasprotij med naravo in kulturo prevzemajo univerzalen značaj in tako radikalno posegajo v načine skupnega bivanja. Avtorico zanimajo predvsem "civilizirane" politične in moralne strasti sodobne družbe preobilja, ki z upravljalskim odnosom do narave in družbenih vezi dobiva vedno bolj uničujoč značaj. Zato vsaka od načrtovanih predstav vstopa v širši sklop Ovidijevih Metamorfoz na podlagi aktualnega posamičnega političnega ali družbenega dogodka, ki ga z značilnim vizualnim jezikom poveže z generalnimi, občečloveškimi temami in globokimi protislovji sodobnega človeka.
Predstava Metamorfoze 1: Lov postavlja v središče lov, in sicer tako v strukturnem, kot v vsebinskem smislu, širše pa zajema odnos človeka do narave, razmerje med kulturo in naturo. Lov je postavljen v kontekst sodobne civilizirane družbe, kjer obstaja kot zakonsko urejena praksa znotraj prav tako zakonsko zaščitene narave, kar pa ne pomeni, da ni več mesto silovitih fantazem in želja. Baro Kolenc zanima lov kot čutno in materialno dejanje, ki govori o nelagodnem ter protislovnem prehajanju in urejanju meja med naravo in kulturo. Izhajajoč iz časopisne zgodbe o helikopterski nesreči visokih političnih in humanitarnih dostojanstvenikov na ilegalnem lovu na zaščitene živali ter zgodb iz Metamorfoz (Zgodba o Aktajonu in Zgodba o Erizihtonu), želi predstava razpreti naš urejen, a še vedno fantazmatski odnos do živali in narave, ki ga na družbeni ravni opazujemo skozi muzealizacijo narave na eni strani in barbarstvo sodobnih javnih in političnih strasti na drugi. Svetovi lovcev, politikov, mitoloških figur, požrešnih in lačnih, divjih in reguliranih se v tej predstavi stekajo eden v drugega skozi številne vizualne in avditivne metamorfoze.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Metamorphoses 1: The Hunt focuses on hunting, in the structural as well as the substantive sense, but also captures the relation ...between human being and nature, culture and nature. The hunt is placed in the context of contemporary civilised society where it exists as a practice regulated by law within legally protected nature. But this does not mean that it is no longer a locus of powerful phantasms and desires. Bara Kolenc is interested in hunting as an empirical and material act that speaks of an uneasy and contradictory transgression and regulation of the borders between nature and culture. Proceeding from a newspaper article on a helicopter accident involving high political and humanitarian dignitaries on an illegal hunt of protected animals and the stories from Metamorphoses (Actaeon and the story about Erysichthon), the performance wants to examine our regulated, but still phantasmatic relation to animals and nature. At the social level, this is observed through the musealisation of nature, on the one and, and the barbarism of contemporary public and political passions, on the other. In this performance, the worlds of hunters, politicians and mythological figures – voracious and hungry, wild and unregulated – merge one into the other through numerous visual and auditive metamorphoses.- Predstava Metamorfoze 1: Lov je prva v seriji petih predstav Metamorfoze 1?–5?, ki želijo s pomočjo Ovidijevih Metamorfoz reflektirati nekatera temeljna vprašanja sodobnega človeka. Metamorfoze, imenovane tudi "poganska Biblija", so od svojega nastanka v Avgustovi dobi navdihovale zahodnoevropsko kulturo prav zaradi lucidnega prepletanja drobnih človeških osebnih lastnosti in velikih metafizičnih vprašanj, ki človeška dejanja vedno umeščajo v širši etični in kozmološki kontekst, a obenem puščajo prosto pot partikularnosti človeškega značaja. Ovidijeve Metamorfoze v večletnem projektu Bare Kolenc služijo kot podlaga za uprizarjanje aktualnih političnih in etičnih tem, skozi katere je mogoče uzreti temeljna nasprotja sodobnega zahodnega človeka, še posebej njegovega odnosa do narave, družbenih vezi in sočloveka. V središču predstav tako stojijo partikularne človeške strasti, ki zaradi sodobnega občutenja politične nemoči, razpada imaginarnih skupnosti, nemoči jezika in naraščajočih nasprotij med naravo in kulturo prevzemajo univerzalen značaj in tako radikalno posegajo v načine skupnega bivanja. Avtorico zanimajo predvsem "civilizirane" politične in moralne strasti sodobne družbe preobilja, ki z upravljalskim odnosom do narave in družbenih vezi dobiva vedno bolj uničujoč značaj. Zato vsaka od načrtovanih predstav vstopa v širši sklop Ovidijevih Metamorfoz na podlagi aktualnega posamičnega političnega ali družbenega dogodka, ki ga z značilnim vizualnim jezikom poveže z generalnimi, občečloveškimi temami in globokimi protislovji sodobnega človeka.
Predstava Metamorfoze 1: Lov postavlja v središče lov, in sicer tako v strukturnem, kot v vsebinskem smislu, širše pa zajema odnos človeka do narave, razmerje med kulturo in naturo. Lov je postavljen v kontekst sodobne civilizirane družbe, kjer obstaja kot zakonsko urejena praksa znotraj prav tako zakonsko zaščitene narave, kar pa ne pomeni, da ni več mesto silovitih fantazem in želja. Baro Kolenc zanima lov kot čutno in materialno dejanje, ki govori o nelagodnem ter protislovnem prehajanju in urejanju meja med naravo in kulturo. Izhajajoč iz časopisne zgodbe o helikopterski nesreči visokih političnih in humanitarnih dostojanstvenikov na ilegalnem lovu na zaščitene živali ter zgodb iz Metamorfoz (Zgodba o Aktajonu in Zgodba o Erizihtonu), želi predstava razpreti naš urejen, a še vedno fantazmatski odnos do živali in narave, ki ga na družbeni ravni opazujemo skozi muzealizacijo narave na eni strani in barbarstvo sodobnih javnih in političnih strasti na drugi. Svetovi lovcev, politikov, mitoloških figur, požrešnih in lačnih, divjih in reguliranih se v tej predstavi stekajo eden v drugega skozi številne vizualne in avditivne metamorfoze.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Metamorphoses 1: The Hunt focuses on hunting, in the structural as well as the substantive sense, but also captures the relation ...between human being and nature, culture and nature. The hunt is placed in the context of contemporary civilised society where it exists as a practice regulated by law within legally protected nature. But this does not mean that it is no longer a locus of powerful phantasms and desires. Bara Kolenc is interested in hunting as an empirical and material act that speaks of an uneasy and contradictory transgression and regulation of the borders between nature and culture. Proceeding from a newspaper article on a helicopter accident involving high political and humanitarian dignitaries on an illegal hunt of protected animals and the stories from Metamorphoses (Actaeon and the story about Erysichthon), the performance wants to examine our regulated, but still phantasmatic relation to animals and nature. At the social level, this is observed through the musealisation of nature, on the one and, and the barbarism of contemporary public and political passions, on the other. In this performance, the worlds of hunters, politicians and mythological figures – voracious and hungry, wild and unregulated – merge one into the other through numerous visual and auditive metamorphoses.- Predstava Metamorfoze 1: Lov je prva v seriji petih predstav Metamorfoze 1?–5?, ki želijo s pomočjo Ovidijevih Metamorfoz reflektirati nekatera temeljna vprašanja sodobnega človeka. Metamorfoze, imenovane tudi "poganska Biblija", so od svojega nastanka v Avgustovi dobi navdihovale zahodnoevropsko kulturo prav zaradi lucidnega prepletanja drobnih človeških osebnih lastnosti in velikih metafizičnih vprašanj, ki človeška dejanja vedno umeščajo v širši etični in kozmološki kontekst, a obenem puščajo prosto pot partikularnosti človeškega značaja. Ovidijeve Metamorfoze v večletnem projektu Bare Kolenc služijo kot podlaga za uprizarjanje aktualnih političnih in etičnih tem, skozi katere je mogoče uzreti temeljna nasprotja sodobnega zahodnega človeka, še posebej njegovega odnosa do narave, družbenih vezi in sočloveka. V središču predstav tako stojijo partikularne človeške strasti, ki zaradi sodobnega občutenja politične nemoči, razpada imaginarnih skupnosti, nemoči jezika in naraščajočih nasprotij med naravo in kulturo prevzemajo univerzalen značaj in tako radikalno posegajo v načine skupnega bivanja. Avtorico zanimajo predvsem "civilizirane" politične in moralne strasti sodobne družbe preobilja, ki z upravljalskim odnosom do narave in družbenih vezi dobiva vedno bolj uničujoč značaj. Zato vsaka od načrtovanih predstav vstopa v širši sklop Ovidijevih Metamorfoz na podlagi aktualnega posamičnega političnega ali družbenega dogodka, ki ga z značilnim vizualnim jezikom poveže z generalnimi, občečloveškimi temami in globokimi protislovji sodobnega človeka.
Predstava Metamorfoze 1: Lov postavlja v središče lov, in sicer tako v strukturnem, kot v vsebinskem smislu, širše pa zajema odnos človeka do narave, razmerje med kulturo in naturo. Lov je postavljen v kontekst sodobne civilizirane družbe, kjer obstaja kot zakonsko urejena praksa znotraj prav tako zakonsko zaščitene narave, kar pa ne pomeni, da ni več mesto silovitih fantazem in želja. Baro Kolenc zanima lov kot čutno in materialno dejanje, ki govori o nelagodnem ter protislovnem prehajanju in urejanju meja med naravo in kulturo. Izhajajoč iz časopisne zgodbe o helikopterski nesreči visokih političnih in humanitarnih dostojanstvenikov na ilegalnem lovu na zaščitene živali ter zgodb iz Metamorfoz (Zgodba o Aktajonu in Zgodba o Erizihtonu), želi predstava razpreti naš urejen, a še vedno fantazmatski odnos do živali in narave, ki ga na družbeni ravni opazujemo skozi muzealizacijo narave na eni strani in barbarstvo sodobnih javnih in političnih strasti na drugi. Svetovi lovcev, politikov, mitoloških figur, požrešnih in lačnih, divjih in reguliranih se v tej predstavi stekajo eden v drugega skozi številne vizualne in avditivne metamorfoze.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
