Poroka med Jožetom in Pavlino je bila seveda, kot je bilo za takratne čase v Brkinih navadno, poprej domenjena med starši. Tone, Slavkine mame brat, ju je spravil skupaj na plesu in plesala sta cel ...večer. Bila je narejena pogodba, sledila je ohcet. Nevesta je pripeljala balo, omare, posteljo, rjuhe, obleke, materi podarila obvezen kolač, očetu obvezno vino. Balo so pripeljali z voli iz Prelož, od koder je mati prihajala, na Mrše. Ko je ženin, torej Slavkin oče, prišel po mater na Prelože, je moral domačim fantom plačati v lirah “odškodnino” za odpeljano nevesto. Na ta način je Pavlin oče, Slavkin nono, “rešil” Pavlino, da ni odšla v Ameriko. Pavlina je bila na poroki oblečena v bledo kremno obleko. Poročila sta se 26. junija 1930, fotografija je narejena v osemdesetih. Na fotografiji: Marija, Mirko, Lučano, Slavka, Ladko, oče, mati, Bruna, Vinko, Mirka, Stojan, Majda, Dora, Dušan, Majda, Vili, Zora, Adam, Izidor, Jakob z vnukom Bojanom, Lilijana, Mojca, Barbara.
Fotografirano v Hotični (Občina Hrpelje Kozina). Slavkin stric Toni posvoji otroka svojega brata. Tonijev brat je odšel v Trst, vzel s sabo samo ženo, sina Karla je pustil bratu Toniju v Hotični. Ko ...se je Karlo zečel ženiti v Hotični s Pavlo Fajčevo, mu Toni ni pustil ženitve in je Karlo zbežal v Avstralijo, ker je zasovražil najsibo očeta, ki ga je zapustil, kot tudi strica Tonija, ki mu ni pustil ženitve s Paulo. Nikoli se ni javljal domov in trdil je, da nima nikogar od družine več. Imel je šest sinov v Avstraliji, ki so obiskali kasneje tudi dom v Sloveniji. Zapuščeni brkinski domovi Dobro jutro, dober dan, res žalostno na svetu je biti sam. Spomladi vse okrog žvrgoli, se veseli, frliin s čivkanjem se jutranji zrak napolni. V temnem kotu pa sam porušen dom stoji, se ruši, trohni, zaraščen med robido, zasenčen z drevjem in vejami, prepletenimi med sabo. Samo kamni štrlijo vseh velikosti, po tleh raztrešeni, ki žalosno samijo. Se mi zdi, da le med sabo govorijo, se kregajo, tožijo in žalostno umirajo. Vsak, ki mimo gre, v grublo se ozre, oh, kako žalostno je, da dom uničen je. Dom veselja, sreče, žalostni, vse v zemljo se izgubiin vse pozabljeno mrtvo obleži. Zapisano 15.8.2008
Na fotografiji Francka Počkaj Čičeva iz Markovščine, sestra Slavkine none. Imela je tri otroke, od katerih se je hčer vrgla v šterno, enega sina so ubili na meji, medtem ko je bežal v svet, en sin pa ...je odšel v Ameriko. Rojena je bila 1860 leta.
Na fotografiji je družina Črnugelj leta 1978. Z leve: gospa Mizeret iz Gorice, Jože Črnugelj (roj. 1960), Marija Črnugelj (roj. 1956), Anton Črnugelj (roj. 1928), nagnjen naprej je Anton Črnugelj ...(roj. 1968), Regina Črnugelj (roj. 1925), Rezka Črnugelj (roj. 1957) in gospa, ki je pripeljala gospo Mizeret. Fotografirani so pred sosesko zidanico na Božakovem, v kateri so takrat stanovali, saj so svojo hišo tedaj prenavljali.Fotografijo je prispevala Marija Nemanič z Rakovca.
Družina Šimonovih leto po poroki Jožeta in Pavline, Slavkinih staršev. (spredaj stari starši, zadaj starši) Skrajno levo sestra Pavla, ki je bila pridna šivilja in je skrbela, da je družina bila ...vedno lepo oblečena. Njena obleka in skrajno desna sta v resnici sinje modre barve, sestri Marija in Olga pa nosita v resnici rdeči obleki.