Danijel Halas, slovenski rimskokatoliški duhovnik in mučenik, se je rodil 24. junija 1908 v Črenšovcih. Umrl je 16. marca 1945 na Hotizi.Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval državno ...gimnazijo v Murski Soboti. V začetku je v šolo hodil peš, nakar je bil sprejet med gojence salezijanskega dijaškega zavoda Martinišče. Ker pa so višje razrede ukinili, je gimnazijo z maturo končal v Ljubljani. Nato je vstopil v mariborsko bogoslovje in leta 1933 mu je škof Ivan Jožef Tomažič podelil mašniško posvečenje, 9. julija 1933 pa ga posvetil v duhovnika. Novo mašo je daroval že 16. julija v domači župnijski cerkvi Povišanja svetega Križa v Črenšovcih. Za pridigarja si je izbral upokojenega župnika Jožefa Klekla st., urednika in izdajatelja katoliškega verskega tiska, narodnega buditelja in duhovnega voditelja prekmurskih Slovencev. Potem je do novega leta deloval kot kaplan v Ljutomeru, s 1. januarjem 1934 pa je bil imenovan za drugega kaplana v Lendavi. Pastoralnega dela se je Halas lotil zelo zavzeto, saj je vodil Marijino družbo, vzpodbujal k češčenju Srca Jezusovega in nebeške matere Marije, madžarskim vernikom je priskrbel tisk v njihovem jeziku, med počitnicami pa se v Sombotelu celo izpopolnjeval v znanju madžarskega jezika. S 1. januarjem 1939 je postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji Velika Polana, kjer je takoj poskrbel za duhovno življenje svojih faranov. Toda oktobra leta 1941 je pristal v zaporu v Budimpešti skupaj s še dvema duhovnikoma, Ivanom Camplinom in Mihaelom Jeričem. Danijela Halasa so namreč tedaj aretirali pod obtožbo, da je podpiral komuniste. Po devetih mesecih so mu prestajanje kazni začasno prekinili in vrnil se je med svoje vernike ter nadaljeval pastoralno delo. Glede na to, da se je že kot bogoslovec zelo zanimal za domači verski tisk, je nekaj časa tudi urejal Novine in Marijin list. Prav tako je verski tisk razširjal, tako v Lendavi kot v Veliki Polani, ter od hiše do hiše predstavljal različne publikacije. Sicer pa je pisal tudi sam in ti zapisi so bili leta 2002 zbrani v knjigi Pšenično zrno iz Polane. Halasa je sombotelski škof imenoval še za spovednika redovnic v Lendavi. 16. marca 1945 je tako župnik Danijel Halas odšel na pastoralno pot v Lendavo. Toda ko se je v poznih večernih urah vračal proti domu, so ga na Hotizi zaustavili uniformirani možje, ga odvedli do Mure, ustrelili in skupaj s kolesom odvrgli v reko Muro. Truplo je tri dni kasneje v Muri opazil mlinar iz Kota pri Lendavi. Pokopali so ga 21. marca na pokopališču v Veliki Polani. Verniki so grob ves čas lepo oskrbovali, saj so bili prepričani, da je njihov župnik svetniško živel in umrl mučeniške smrti. Leta 2002 se je začel škofijski postopek za ugotovitev mučeništva Božjega služabnika Danijela Halasa. Obenem s postopkom se odvija tudi bogato molitveno življenje, saj se verniki zbirajo na mesečnih molitvenih shodih, romajo na Halasov grob in po njegovi romarski poti ter se mu priporočajo. Ob 60-letnici njegove mučeniške smrti je bilo leto 2005 razglašeno za Halasovo leto.Vir: http://www.pomurci.si/osebe/halas-danijel/664/
V grobnici pomembnih slovenskih politikov dr. Antona Korošca (1872 – 1940) in dr. Franca Kulovca (1884 – 1941) so shranjeni le posmrtni ostanki dr. Korošca, čeprav sta oba umrla v Beogradu. ...Koroščevo truplo so hitro prepeljali v Ljubljano, Kulovčevi posmrtni ostanki pa so zaradi vojnih razmer (umrl 6. 4. 1941 ob bombardiranju Beograda) ostali na beograjskem pokopališču. Dr. Anton Korošec iz Biserjan v Prlekiji je bil duhovnik in politik, do razpada Avstro-Ogrske je bil poslanec v avstrijskem državnem zboru in vodja Slovenske ljudske stranke. Znan je po vodenju deklaracijskega gibanja, predsedoval je Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. V Kraljevini SHS je bil poslanec v narodni skupščini, član različnih vlad in tudi predsednik vlade. Bil je nesporni predstavnik slovenskega naroda v jugoslovanski državi. Dr. Kulovec je bil prav tako duhovnik, doma iz Dolenjih Sušic na Dolenjskem, eden najpomembnejših voditeljev SLS in njen glavni tajnik, poslanec Narodne skupščine SHS in minister. Arhitekt Jože Plečnik je svetoval, da Korošca pokopljejo pod arkadami, mestna občina pa mu je želela postaviti viden spomenik, zato je Plečniku zaupala izdelavo načrta zanj. Po Kulovčevi smrti je Plečnik izrisal nov načrt za skupni nagrobnik. Spomenik si je zamislil kot pokrov grobnice, nad njim pa križ in poprsji obeh pokojnikov. Kipar Janez Weiss – Belač je za mestno občino že pred majem 1941 izdelal Koroščevo poprsje, Kulovčevo pa septembra 1941. Izvajalci del so bili: kamnoseško podjetje Feliksa Tomana, pasarja Alojza pirnata, livarja Franca Mostarja, in kiparja Božidarja Pengova. Do novembra 1941 so položili le monumentalno ploščo iz kararskega marmorja, bronasti križ je bil izdelan šele marca 1943. Zaradi vojnih razmer so ga namestili v loretsko kapelo za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani, kjer je še danes. Belačevi poprsji sta neznano kje. Nad nagrobnikom Korošca in Kulovca je v arkadno steno vzidan del nagrobnika neznanega pokojnika z marmornatim reliefom, verjetno s konca 80. let 19. stoletja.Relief prikazuje angela, ki ob poslednji sodbi s trombo prebuja mrtve in jim kaže pot v nebo. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Meškov doprsni kip je izdelal slovenjgraški kipar Rade Nikolić leta 1974. Stoji pred mestnim župniščem, skupaj z doprsnim kipom mestnega župnika Jakoba Sokliča.
Jožef Klekl ml., polbratranec Jožefa Klekla st., se je rodil 3. marca 1879 na Krajni. Umrl je 24. septembra 1936 v Dolencih. Osnovnošolsko znanje je prejel v rimokatoliški trirazredni osnovni šoli na ...Tišini, zatem pa postal gojenec kőszeške sirotišnice. Tam je končal nižjo gimnazijo, višjo z maturo pa v Sombotelu, kjer je tudi stopil v bogoslovje. Leta 1902 je bil posvečen v duhovnika, nakar je nastopil kaplansko službo pri Sv. Juriju v Prekmurju (1902-1906), nato pa v Rohoncu (1906-1907) na Gradiščanskem, Turnišču (1907-1910) in v Murski Soboti (1910-1911). Leta 1911 je Klekl ml. zaprosil za župnijo Véliki Dolénci, jo tudi dobil in ostal tam kot župnik do svoje smrti. Poleg tega je veliko pisal in objavljal prispevke, ki niso bili le nabožne vsebine, temveč tudi zgodovinske, etnološke, gospodarske in leposlovne tematike. Največ je pisal v Kalendar Srca Jezušovoga, ki ga je med leti 1909-1919 tudi urejal, in v Marijin list, poleg tega je bil nekaj časa tudi urednik Novin. Ob Francu Ivanocyju velja za najbolj znanstveno usmerjenega med prekmurskimi duhovniki.Vir: http://www.pomurci.si/Default.aspx?id=653
Januš Golec (Polje ob Sotli, 1888 – 1965 Maribor)Urednik, publicist, pisatelj in dušni pastir je “svojega” Guzeja napisal 1931. Ker je guzeja kot podlistek nekako v tem času objavil tudi E. Tiran, pa ...tudi gledališko verzijo, se je zaradi našega junaka vnela tudi vroča sodniška vojna… kdo je imel prav? Sodišče je razsodilo salomonsko: kriv ni nihče, prav imata oba, tako se delijo tudi sodni stroški…