Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Geslo ”Viribus unitis” oz. ”Z združenimi močmi” je bilo geslo dvojne monarhije Avstro-Ogrske. Na levi sta upodobljena avstrijski ...cesar Franc Jožef I. in na desni nemški cesar Viljem II., pod njima pa avstrijski in nemški vojak.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Tržaški dnevnik Edinost z dne 3. decembra 1916 poroča o žalni slovesnosti goriške slovenske gimnazije za pokojnega cesarja Franca ...Jožefa I Habsburško-Lotarinškega, ki je umrl 21. novembra 1916. V krasni kapucinski cerkvi v Trstu (na Montuci) je pred svojimi dijaki maševal gimnazijski profesor verstva Ivan Tabaj iz Štandreža. Goriška gimnazija se je v tistih letih preselila v Trst zaradi vojnih dogodkov na soški fronti. Prof. Tabaj se je najprej preselil v Ljubljano, kjer je na ljubljanski c. kr. višji realki prevzel ure pesnika in teologa dr. Mihaela Opeke, ki je bil imenovan za c. kr. deželnega šolskega nadzornika; v Ljubljani je bil tudi član inšpekcijske konference za srednje šole skupaj s kanonikom in zgodovinarjem dr. Josipom Grudnom, s konzistoralnim svetnikom, zgodovinarjem in pisateljem dr. Francem Pernetom, z bogoslovnim in nabožnim pisateljem prof. Gregorjem Pečjakom, s prof. Lesičnikom, s pesnikom, pisateljem, dramatikom in urednikom dr. Alojzijem Merharjem, s teologom, pedagogom in častnim doktorjem Josipom Demšarjem, s cerkvenim govornikom, pisateljem in teologom prof. dr. Josipom Jeršetom in s prof. dr. Andrejem Plečnikom, ki je bil brat arhitekta Jožeta Plečnika ter njegov teološki referent pri ustvarjanju sakralnih prostorov. Leta 1916 je Ivan Tabaj že bil v Trstu za potrebe goriške gimnazije, ki je v okrnjeni sestavi na neki način nadaljevala s poukom.Pisala je Edinost:“Goriški gimnazijci so imeli, kakor vse druge šole, žalno slovesnost po ranjkem cesarju. Udeležili so se maše, katero je daroval v kapucinski cerkvi prof. Tabaj; potem so se zbrali v šolskih prostorih, kjer je imel prof. Prijatelj primeren govor o pomenu vladanja Franca Jožefa za našo državo in o njegovih osebnih vrlinah. Zaključil je govor s trikratnim “slava” spominu Franca Jožefa. V petek so se dijaki zbrali, da se poklonijo novemu vladarju. Deklamovala se je sledeča, za to priliko zložena pesem: Slovenci Nj. V. cesarju Karlu ob nastopu vlade:Od Soče, od krvave SočeIz domovine naše, ki nad njoviharji bojni se vijokakor nikjer nikdar,pošiljamo Slovenci Ti pozdrave vroče,Presvetli naš vladar.Slovenci – naš rod si videl in si ga spoznal sred naših rodnih tal:ljubezen naša – kristalnočisti dar nebes,zvestoba – stoletja dolga preizkušen jez:zaman zaganaja vanj se tujec ves željanzemljé, ki že od davnih dniko biser v kroni Tvoji se blišči!In ko v teh dneh, ko kriljubezen in zvestobo izpričuje,tako naš narod za vsekdar,vladar,Ti verno vdansot obljubuje!Po kratkem nagovoru prof. Ipavca in po navdušenih klicih: Živjo cesar, živela cesarica! se je zapela cesarska himna”.Cesar Franc Jožef je pokopan v kripti (Kapuzinergruft) kapucinske cerkve v dunajskem Novem Mestu in tudi v tem lahko vidimo neko simboliko. Tržaška kapucinska cerkev, med drugim, še danes hrani podobo naslednika Franca Jožefa – blaženega Karla I. – zadnjega cesarja.Kapucinski samostan (s cerkvijo) na Montuci ima za tržaške Slovence neko posebno vrednost. Zgradil in posvetil ga je leta 1859 tržaški škof Jernej Legat iz Nakla – ki je v tamkajšnji grobnici tudi pokopan – kljub nasprotovanju italijanskih nacional-liberalnih občinarjev, ki niso marali, da bi se kapucini naselili v mestu ob Jadranu. Zraven njega počiva škof Ivan Nepomuk Glavina iz Boršta, znan tudi po atentatu, ki ga je doživel na škofijskem dvorišču leta 1891: italijanski nacionalisti so mu nastavili bombo. Krivo je bilo njegovo pridiganje v slovenščini v katedrali sv. Justa in njegovo prizadevanje za rabo slovenskega jezika v javnih zadevah. Leta 1896 so ga prisilili k odstopu, saj je bilo v nevarnosti tudi njegovo življenje (ista usoda je 23 let kasneje doletela zadnjega tržaškega škofa slovenske narodnosti Andreja Karlina). Škofa Legat in Glavina danes počivata v kapeli Dobrega pastirja, ki se nahaja v notranjosti kapucinske cerkve in ima zaklenjena vrata. Vstop je po besedah priorja strogo prepovedan. Ni nobenega napisa, ki bi opozarjal na vsebino same kapele.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vladarski par – Franc Jožef I. in cesarica Elizabeta – je vojvodino Kranjsko in prestolnico Ljubljano prvič obiskal 17. novembra ...1856 ob 21. uri. Njun prihod so pospremile topovske salve z Ljubljanskega gradu, cesar je sprejel avdience, v naslednjih dneh sta obiskala številne zavode in vojašnice, Ljubljana se je svetila, po Ljubljanici so pluli Krakovčani in Trnovčani ter peli narodne pesmi. Cesarski par se je udeležil maše v uršulinski cerkvi, nato pa si je ogledal vojaški mimohod na Kongresnem trgu. Cesarica Elizabeta je 19. novembra praznovala godovni dan. Večer se je končal s plesom v Kazini, 20. novembra pa se je cesarski par odpravil v Trst. (Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800 – 1860, stran 441- 442.)O cesarskem obisku so obširno in navdušeno poročale Novice gospodarske, obertnijske in narodske. Etbin Henrik Costa, ki tedaj še ni bil ljubljanski župan, je obisk cesarskega para ovekovečil v tej dragoceni monografiji, ki jo hrani tudi Slovanska knjižnica, enota Mestne knjižnice v Ljubljani. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
