According to the economic indicators, Velenje has a successful, export-oriented economy with high added value per employee. But like all industrial cities in Europe, Velenje is very vulnerable. This ...book seeks to shed light on the aspects of Velenje's transformation in the past, present and future. The purpose of the book is to provide an overview of Velenje's developmental factors. Emphasis is placed on social, cultural, spatial, environmental, economic and other aspects of the city, as well as a critical evaluation of future development resources and their actions. The second emphasis is on the originality and specificity of certain activities and phenomena that contribute to greater creativity and resilience of Velenje. We present 16 diverse contributions to the book that critically evaluate the current and future developmental resources of Velenje and its surroundings. Articles in the book ('Velenje, an industrial city in transformation') are written by locals and experts working on the BRIGHT FUTURE project dealing with small industrial towns across Europe. Two main messages emerge from all the contributions: the importance of using our own (endogenous) development resources and a participatory way of making decisions in the future.
Cilj je projekta JAPRK dokumentirati prostornu varijaciju maritimnoga leksika i raznolikost pomorske kulture u Dalmaciji i na Kvarneru. U ovome radu predstavljamo razvoj metodološkoga okvira i ...sadašnje stanje projekta. U njemu se razmatraju značajke mreže punktova, izrada upitnika, izbor kazivača, tijek anketa te obrada i prezentacija dijalektalne građe. Na kraju rada donose se pokusne inačice triju karata s kratkim geolingvističkim komentarom.
Prispevek prikazuje sodobne prostorske in socialne procese na avstrijskem Koroškem in analizira položaj slovenske manjšine v pogojih postmodernega družbenega stadija. Manjšina je družbeni kolektiv, ...ki se je skozi desetletja številčno zmanjševal zaradi asimilacije. To so sprožali tako namerni asimilacijski ukrepi na eni ter vrsta dejavnikov v družbenem okolju na drugi strani. Proučujemo, kako in v kakšni meri lahko značilnosti prostorskih struktur in življenjski slog ljudi v postmoderni družbi vplivajo na pripadnike manjšine.
Historična geografija Hrvatske Zupančič, Jernej
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2016
46
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Historijska geografija Hrvatske je delo avtorjev Glamuzine in Fürst-Bjeliševe, ki sta ga pripravila kot učbenik za študij istoimenskega predmeta na splitski filozofski fakulteti. Predmet izvajajo na ...področju zgodovine, zato je koncepcija učbenika kakor tudi razumevanje njegove medpredmetne povezljivosti že v osnovi meddisciplinarno, torej med geografijo in zgodovino.
V zadnjih treh desetletjih se v Srbiji ponovno pojavlja romantična, paraznanstvena, tako imenovana nacionalna zgodovina. Ta v svoji najnovejši pojavni obliki trdi, da so Srbi avtohtoni prebivalci ...Podonavja in Balkana, tako rekoč Praindoevropejci v svoji pradomovini, srbščina pa naj bi bila indoevropski prajezik. Ti kvazizgodovinarji brez znanstvenih argumentov so, naslanjajoč se na glasoslovne asociacije, obenem tudi kvazietimologi in trdijo, da Ptolemajevo mesto Serbinon v Panoniji dokazuje, da so že v antiki Srbi živeli v Podonavju in na Balkanu. Resni znanstveni in etimološki dokazi pa to »prasrbsko« etimologijo v celoti zavržejo in razkrijejo, da gre za panonski ilirski toponim *Sérbinom, ki približno pomeni »mesto z žrelom/vodno sotesko, iz katere(ga) bruha voda, z vodno globeljo« ali »kraj, kjer je žrelo jame ali votline, brezno«; ali še bolje, »kraj z vodnim virom/izvirom ali (?) rečnim izvirom« oz. »kraj z virom termalne vode«. Toponim sestavlja indoevropski koren *serbh- »srkati, goltati; kapljati, curljati; žrelo; žrelo jame ali votline, brezno« in ilirska pripona za tvorbo toponimov -inom, ta se denimo najde v poimenovanju *Altinom (*Altinon, Altinum) ipd. Sodeč po Ptolemajevi Geografiji bi se koordinate tega toponima lahko približno ujemale z današnjim madžarskim krajem Villánykövesd oz. z današnjo hrvaško Cabuno ali s hrvaškim krajem Gradina, obe lokaciji pa se nahajata v bližini Virovitice ob madžarski meji.
Vrlo svestrani znanstveni opus Dalibora Brozovića u znatnoj je mjeri obilježen dijalektološkim i lingvogeografskim radom. Prvenstveno je bio zainteresiran za cjelinu srednjojužnoslavenskoga ...dijasistema dijalekata, pa je u tom smislu naročito plodno njegovo zalaganje za primjenu strukturalnih i genetskih kriterija u klasifikaciji dijalekata. Dijalektološke zasluge odnose se većinom na proučavanje štokavštine, a posebno je važno Brozovićevo uočavanje i dokazivanje da je istočnobosanski (ijekavskošćakavski) poseban štokavski dijalekt. Za nacionalnu filologiju naročito su bitni prinosi u kojima se pouzdano određuje predmigracijsko dijalekatno stanje, npr. gdje se u srednjem vijeku govorilo hrvatski i o kakvim se upravo dijalekatnim fizionomijama radilo. Tu je poglavito važno uočavanje značenja staroga zapadnoštokavskoga narječja. Veoma je opsežan Brozovićev rad u okviru lingvističke geografije, ponajprije u izradbi lingvističkih atlasa, jer je bio angažiran u mnogim projektima, u Općeslavenskom lingvističkom atlasu, u Općekarpatskom dijalektološkom atlasu, u Europskom lingvističkom atlasu itd. U svim tim pregnućima Brozovićeve su zasluge goleme, od zamisli, organizacije i terenskoga rada do najzahtjevnijih poslova i uredničkih dužnosti.
Atlant je prvi atlasa sveta v slovenskem jeziku. Izhajal je med letoma 1869 in 1877, ko je večina Slovencev živela v Avstro-Ogrski. Prvi atlas sveta Abrahama Orteliusa je izšel leta 1570 in prvi ...avstrijski atlas sveta Franza Johanna Josepha von Reillyja leta 1796. V obeh je ozemlje današnje Slovenije prikazano na več zemljevidih. Atlant je uredil Matej Cigale, ki je opravil pionirsko delo pri slovenjenju zemljepisnih imen in ohranjanju slovenskih eksonimov. V slovenskih zemljepisnih imenih se kažejo takratna razmerja med slovenščino in drugimi jeziki. Atlas je pomemben zaradi uporabe slovenskih zemljepisnih imen na zemljevidih. Vplival je tudi na poznejše atlase sveta, še posebej prve šolske atlase v slovenskem jeziku. Leta 2005 je izšel faksimile Atlanta s spremnimi študijami.
Istraživanja uporabe jezika i prostornoga identiteta te njihova međuodnosa omogućuju da se kao objekti proučavanja pojavljuju u lingvistici, geografiji, antropologiji, etnologiji, sociologiji, ...psihologiji i filozofiji. Sukladno tomu, javljaju se brojni termini koji su ishodišno nastali u jednoj disciplini, ali se zbog multidisciplinarnosti pojma rabe i u drugim disciplinama. Istraživanja terminologije na području uporabe jezika pokazale su veliku raznolikost (lingvistička geografija, arealna ili spacijalna lingvistika, geografska lingvistika, jezična geografija, geografija jezikâ, geolingvistika). U radu se analiziraju i definiraju navedeni pojmovi, njihova poveznica s pojedinim disciplinama te raspravljaju pojedini terminološki nedostatci. Cilj je istraživanja pregled područja istraživanja uporabe jezika i prostornoga identiteta u širem smislu te posebno položaj i pristupi istraživanju u historijskoj geografiji. Rad analizira uzorak od 124 članka (objavljena uglavnom na hrvatskom i engleskom jeziku) prema autorima, objektu istraživanja, metodologiji rada i razdoblju objavljivanja na temelju čega se izdvajaju tri karakteristična razdoblja tijekom kojih su se istraživanja razvijala i mijenjala.
Državni zbor RS je februarja 2021 sprejel novelo zakona, ki določa volilne enote in volilne okraje, uporabljene za državnozborske volitve. Novela minimalno spreminja ureditev, za katero je Ustavno ...sodišče RS leta 2018 ugotovilo, da je neustavna. V raziskavi smo preverili, v kolikšni meri nova ureditev izpolnjuje zakonska merila in odpravlja neustavno stanje. Primerjalna analiza, v katero sta poleg stare in nove ureditve vključena še dva predloga ureditve volilnih okrajev, ki ju je leta 2019 oblikovala strokovna skupina, kaže več pomanjkljivosti nove ureditve. Ta sicer odpravlja problem velikostno najbolj izstopajočih volilnih okrajev, ne rešuje pa problema njihove geografske nezaokroženosti. Posledično se lahko zgodi, da bo nova ureditev znova predmet ustavne presoje.
V prispevku so zajete naravnogeografske značilnosti Rakovško-Unškega polja, ki leži v Notranjskem podolju. Poleg geoloških in reliefnih značilnosti so obravnavane tudi druge naravne sestavine te ...pokrajinske enote. Večji poudarek je posvečen vodnim in podnebnim razmeram ter prstem. Večletna zbiranja podatkov so pokazala, da Rakovško-Unško polje ni suho polje, saj po večji količini padavin izvira voda v več izvirih, teče po polju in ponika v ponikalnicah. Merjenja zračnih temperatur v mirnem zimskem anticiklonalnem vremenu so pokazala, da tudi na tem polju nastopa temperaturni obrat. Za prsti je značilno, da so s pedogenezo na robnih delih polja nastale na dolomitni kamnini, na dnu polja pa po vsej verjetnosti na glinasti matični podlagi. Na samem dnu polja naravne vegetacije ni več, razprostira se antropogena raba in z njo povezano rastlinstvo. Robne dele polja poraščajo travišča in gozd bora s trirobo košeničico.