V prispevku raziščem, kaj je o Homerju in arhaični epiki trdil Matija Murko. Čeprav je Murko v sodobnem homeroslovju razmeroma poznan, vsaj kot predhodnik Milmana Parryja in Alberta Lorda, pa ni še ...nihče temeljiteje analiziral, kaj je zapisal o homerski epiki. V prispevku obravnavam njegove najpomembnejše ugotovitve, ki neposredno ali posredno zadevajo Homerja in homeroslovje. Osredotočim se na raziskovanje kompozicijskih tehnik in pevcev, na literarne primerjave, na razumevanja slepih pevcev in na Murkov odnos do sočasnega homeroslovja. Kot pokažem, je Murko v svojih spisih postavil precej različnih tez o homerski epiki, do katerih so se klasični filologi po vsem svetu dokopali šele več desetletij kasneje.
Skica za portret Senegačnik, Brane
Keria (Ljubljana.),
11/2020, Letnik:
22, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Kajetan Gantar je prvo ime slovenske klasične filologije in ne nepomebna referenca v mednarodnih krogih. S svojo prevajalsko umetnostjo vtiskuje nespregledljiv pečat slovenski literaturi in če nikoli ...v zgodovini ni nastajalo toliko slovenskih prevodov antične, srednjeveške in renesančne literature kot v nekaj zadnjih desetletjih, ima pri tem brez dvoma velik delež zaslug, neposredno in posredno, tudi kot učitelj mlajših generacij.
Anton Sòvre in Anton Sovrè Matic Kristan
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2021, Letnik:
23, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek opisuje mladost in šolanje Antona Sovreta, kasneje znamenitega klasičnega filologa in prevajalca. Rodil se je v kmečki družini v Šavni Peči, kjer je tudi odrastel. Njegov oče je bil po ...železniški nesreči invalidsko upokojen in družina se je preselila v Krško. Nižjo gimnazijo je Sovre opravil v Celju, višjo pa v Ljubljani. Sprva je študiral na Dunaju, kjer je bil tudi predsednik društva slovenskih študentov Slovenija; kasneje je študiral v Gradcu. Leta 1912 se je prijavil h klavzurnim izpitom, ki pa mu jih ni uspelo opraviti v celoti. Med prvo svetovno vojno se je poročil z Albino Schöner. Diplomiral je šele leta 1925 z diplomskimi izpiti na Univerzi v Ljubljani. Članek povzema tudi življenjske poti Sovretovih sedmih sorojencev, skupaj z vojaško službo vseh njegovih petih bratov med prvo svetovno vojno.
Karoly Kerenyi (1897–1973) je klasično filologijo študiral v Budimpešti in v Nemčiji. Med letoma 1934 in 1941 je bil profesor v mestu Pécs, med letoma 1941 in 1943 pa v Szegedu. Po obisku v Švici, ...kamor ga je leta 1943 poslala madžarska vlada, mu je vrnitev najprej preprečila vojna, nato pa komunistični prevzem oblasti, do katerega je na Madžarskem prišlo leta 1947. V Evropi si je ime ustvaril predvsem z raziskavami grške mitologije; kljub temu pa je kot kulturni antropolog antičnega sveta v veliki meri ostajal na obrobju svoje akademske discipline.
Ferdo Pažur is a classical philologist, translator and writer from Varaždin. He attended the Varaždin Gymnasium and graduated in 1862 as the best student in the class. He worked at the same ...institution as a trainee teacher. He was teaching different subjects; Latin, Croatian, German and Geography. He continued his education at the University of Vienna where he was among the best students of classical philology. After returning to his homeland he worked at the Varaždin, Požega and Osijek high schools. Due to his alcohol addiction he became mentally ill. He lived by translating, writing and giving instructions. He spent his last days in almshouse (hospice) in Varaždin where he died. He was buried in the Varaždin cemetery. Ferdo Pažur left an abundant opus composed of translations and original works. There are more than thirty titles of Pažur’s translations. He mostly translated works of classical Greek and Roman authors which were used in schools. That brought him popularity abroad. Pažur wrote four original works which testify to the writer’s deep knowledge of the Croatian language and his love for the Croatian written word. Although forgotten, thanks to his rich work Ferdo Pažur occupies a significant place among Varaždin translators and linguists.
Klasični filolog Veselin Čajkanović (1881–1946) je bil ena od žrtev sodišča narodne časti na beograjski univerzi. Po diplomi leta 1903 je študiral v Leipzigu in Münchnu (1903–1907), kjer je ...doktoriral pri Krumbacherju; kasneje je bil profesor latinščine v Beogradu, član srbske Kraljeve akademije znanosti in večkratni dekan Filozofske fakultete. V očeh komunistov je grešil trikrat — bil je intelektualec, raziskovalno se je posvečal religiji in mitologiji, med okupacijo pa je imel vpliven položaj. Na podlagi potvorjenih in izmišljenih obtožb so ga leta 1945 odpustili z univerze ter mu vzeli državljanske pravice.Leta 1946 je umrl.
Redko posejani intelektualci, ki so ostali v Litvi po priključitvi Sovjetski zvezi, so si za oživitev klasične filologije prizadevali v surovih okoliščinah povojnega terorja, ko je bilo treba povsod ...dokazovati prednosti sovjetskega sistema. Zapisniki Oddelka za klasično filologijo, shranjeni v arhivu vilenske univerze, pričajo o univerzitetnem življenju v tem obdobju ter razkrivajo svojsko zvrst sovjetske druge sofistike, ko ni povedanemu verjel nihče, še najmanj tisti, ki je stvar povedal. Oddelek je kljub temu ostal pomembno kulturno žarišče prizadevanj za evropsko razsežnost litovske kulture.
Kazimierz Kumaniecki (1905–1977), profesor na varšavski univerzi, je odločilno vplival na oblikovanje klasičnofilološke skupnosti v obdobju Poljske kot ljudske republike; ob prizadevanju za krepitev ...njenih struktur v smislu akademskega profila in kvalitete je s svojim delovanjem hkrati skrbel za njeno povezanost. Svoj čut za poslanstvo je črpal iz dveh virov, iz lastne konspirativne izkušnje v Informacijsko-propagandnem biroju glavnega štaba Domovinske vojske (Armia Krajowa) med drugo svetovno vojno ter iz izročila klasičnofilološke skupnosti v Galiciji za časa poljske razdeljenosti, ko je študij starega veka služil tudi kot orodje pri zavzemanju za Poljsko kot del Evrope. Študija vsebuje gradivo iz arhivov tajne policije.
Johannes Irmscher (1920–2000), predvojni član NSDAP, je več desetletij veljal za najpomembnejšega vzhodnonemškega poznavalca klasične filologije, patristike in bizantinistike. Od leta 1958 dalje je ...deloval tudi v spregi s komunistično Državno varnostjo (Stasi). Dokumenti pričajo o njegovem ovajanju kolegov; o tem, kako je znal usmerjati zanimanje Državne varnosti proti ustanovam in krogom, povezanim z antiko; ter o tem, kako je dal mednarodni sloves klasične filologije in svoj lastni sloves na razpolago Ministrstvu za državno varnost (MfS). Študija temelji na raziskovalnem projektu pri Akademiji znanosti NDR ter je nastala v skladu s pravili Urada državnega pooblaščenca za dokumente Ministrstva za državno varnost (BstU).
Jan Patočka (1907–1977) je bil češki filozof in akademik, ki je zaradi svoje vloge predstavnika v skupini Karta 77 postal junak in mučenec disidentskega gibanja. Članek analizira obstoječe podatke o ...Patočki, o razmerah v filozofiji in klasični filologiji od štiridesetih do sedemdesetih ter o Karti 77. Posebej pozorno se posveča vprašanju, kako in zakaj se je Patočka, ki se je v odnosu do politike vse življenje držal ob strani, slednjič odločil sprejeti vidno vlogo v disidentskem gibanju, ki je nato pripeljala do njegove smrti marca 1977.
PDF
