Mengeš ima bogato in pestro arheološko zgodovino, njegovo poselitveno podobo v preteklosti pa izrisujejo številne (četudi naključne) najdbe. Najzgodnejše zanesljivo potrjene sledi poselitve ...najdemo na hribu Gobavica. Poseljen je bil verjetno že v pozni bronasti dobi, zanesljivo pa v starejšem halštatskem obdobju (Ha C), ko je bil utrjen s kamnitim obzidjem. Njegovi prebivalci so dočakali prihod Rimljanov.
Sočasno z višinsko naselbino so sledi poselitve izpričane tudi v nižini. Severovzhodno od Gobavice je bila najdena naselbinska plast, domnevno iz pozne bronaste dobe. Na jugovzhodnem vznožju Gobavice (danes območje OŠ Mengeš) je bila v letih 2021/22 odkrita večfazna naselbina. Najstarejši arheološki ostanki (stavbe in najdbe) datirajo v čas pozne bronaste dobe, sledijo halštatske, latenske, antične in poznoantične najdbe, ki kažejo na dokaj kontinuirano rabo tega prostora.
Prazgodovinska grobišča so se raztezala od severovzhoda (Staretova drevesnica) do jugovzhoda (Zavrti, Grobeljska cesta, Zoranina in Zadružniška ulica). Pod Oranžerijo je bila najdena posoda-domnevno žara, ki nakazuje potencialno grobišče. Še eno grobišče je bilo na območju Puščave na Gobavici. Nekaj grobov je bilo najdenih tudi v Malem Mengšu ob gradnji obvozne ceste. Ali gre tu samo za ostanke nekropole ali morda tudi sočasne naselbine, bo verjetno bolje razvidno po obdelavi rezultatov raziskave. Vsa grobišča, razen tistega v Puščavi in morda pri Oranžeriji, kažejo na so- časnost skeletnega in žganega pokopa.
S sondiranjem, opravljenim leta 1998, smo odkrili, da je bilo Gradišče obljudeno v petih arheoloških obdobjih. Najstarejši obiski vzpetine segajo morda že v neolitik, vsekakor pa v starejši del ...bakrene dobe, ko vzpetina še ni bila utrjena. V pozni bronasti dobi je naselje dobilo lesen opaž, napolnjen z zemljo, ki je svoj konec doživel v požaru. V starejši in mlajši železni dobi je bilo naselje obdano s kamnitim suhim zidom. V halštatski dobi je bil zid širok okoli 2 m, v latenski je bil ožji, v širino je meril okoli 1,2 metra. Posamezne najdbe govorijo za prisotnost človeka tudi v času pozne antike. Ker pa iz tistega časa ni sledov utrditve, je vzpetina verjetno služila kot občasno pribežališče.
Veduto Novega mesta zaznamuje Kapiteljski hrib s stolno cerkvijo sv. Nikolaja. Arheološke raziskave so pokazale, da je bil hrib poseljen od pozne bronaste dobe. Na zahodnem pobočju je bila ob ...urejanju brežine leta 2004 delno izkopana dvodelna lončarska peč. V njej so bili fragmenti keramike različnih oblik: glinenke, široki lonci z glavničastim okrasom in narebreni visoki pokali na nogi. S pomočjo dobro prepoznavnih oblik keramike je peč datirana v mlajšo železno dobo, v njeno poznolatensko stopnjo LT D1 po srednjeevropski kronologiji, kar je potrdila tudi radiokarbonska analiza prašičje kosti, najdene v peči.
Predstavljamo rezultate raziskovanj, ki so potekala v letih 2013–2014 in 2016 na Viru pri Stični. Z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji ob nadzoru gradbenih del so bili na robu gomilnega grobišča ...odkriti plani žgani grobovi iz začetka železne dobe na Dolenjskem. Žgani in skeletni grobovi so izkopani tudi v dveh novoodkritih gomilah(?) – gomilah 1A in 6A. Še pomembnejše pa je odkritje latenskega grobišča na terasi na vznožju naselja, kjer so bili odkriti trije grobovi. V mlajšo železno dobo najverjetneje sodijo še ostaline metalurške dejavnosti na lokaciji Kojina, zahodno od gomilnega grobišča.
Območje pristanišča v Navportu Jana Horvat; Pavla Peterle Udovič; Tjaša Tolar ...
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
01/2016, Letnik:
67
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Zaščitna raziskovanja leta 2007 so potekala na bregu reke Ljubljanice in v jugozahodnem vogalu rimske naselbine Nauportus na Dolgih njivah na Vrhniki. Iz časa od 4./3. st. do sredine 1. st. pr. Kr. ...je bilo na bregu reke ugotovljenih pet faz človekove dejavnosti (faze 1 A–E), ki so vidne v neurejeno odloženih kosih lesa s sledmi obdelave (sekanje, klanje, žaganje). V fazi 1 A je prišlo do izsekavanja gozda, verjetno tudi do utrjevanja brega z lesnim odpadom. Breg je bil ponovno utrjen z lesom v fazi 1 C. V predavgustejskem ali avgustejskem obdobju so območje tlakovali s kamnito podlago in peščenim nasutjem, kar je potekalo sočasno z gradnjo postojanke na Dolgih njivah (faza 2 A). Tlakovanje je bilo kmalu dvakrat popravljeno (fazi 2 B–C). V tlakovanju smo prepoznali urejeno nabrežje rečnega pristanišča v Navportu. Območje naselbine in pristanišča je bilo opuščeno kmalu po avgustejskem obdobju.
