Članek obravnava metodološke probleme vrednotenja geodiverzitete na primeru Krajinskega parka Logarska dolina. V njem sta predstavljeni in primerjani dve delno avtomatizirani metodi vrednotenja: prva ...združuje prostorsko odvisnost števila geomorfoloških in hidroloških elementov geodiverzitete s podatki o hrapavosti površja, druga pa upošteva tudi litološko sestavo. Indeksi geodiverzitete so bili izračunani z velikostjo rastrskih kvadratov 50 × 50 m z namenom primerjav in ugotavljanja posplošitev na preučevanem območju. Ugotovljeno je bilo, da vključitev litoloških elementov ni smiselna, če je litologija v vrednotenje že vključena preko geomorfoloških elementov, če z množenjem le poveča vrednost območij z visokim indeksom hrapavosti ali če so si tipi litoloških enot glede na značilnosti podobni.
Pleistocenska poledenitev v Logarski dolini Stojilković, Borut; Stepišnik, Uroš; Žebre, Manja
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2013
40
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek prinaša rezultate preučevanja ledeniških ostankov iz časa zadnjega poledenitvenega viška na območju Logarske doline v Kamniško-Savinjskih Alpah. Namen članka je reinterpretirati dosedanje ...ugotovitve in podati novo tolmačenje obsega viška zadnje poledenitve na tem območju. S pomočjo ugotovitev, pridobljenih s terenskim delom, so bile opravljene morfometrične analize, po katerih smo začrtali skrajno mejo poledenitvenega sunka in izdelali tridimenzionalno rekonstrukcijo topografije površja takratnega ledenika.
Namen prispevka je osvetliti prepoznavanje razvojnih potencialov v izbranih zavarovanih območjih: Triglavski narodni park (TNP), Krajinski park Goričko (KPG) in Krajinski park Logarska dolina (KPLD). ...Zaznavanje razvojnih potencialov se v izbranih parkih razlikuje, kar smo ugotovili s pomočjo anketiranja domačinov in obiskovalcev. Na podlagi njihovih odgovorov in analize stanja so bili določeni razvojni potenciali, ki so v skladu z naslednjimi načeli: izhajajo iz lokalnih virov, so v skladu z veljavno zakonodajo in so trajnostno usmer-jeni.
Extended description:
Panorama Logarske doline, avtobus pelje po dolini, gorski vrhovi, slap Rinka, doma v Logarski dolini, avtobusi na parkirišču, parkiran avto spaček, cesta in smerokaz za Logarsko ...dolino, fičko pelje po cesti, redki avtomobili na makadamski cesti, soteska Savinje. Solčava - tabla, spaček pelje po cesti, gradnja mostu, cestni gradbeni stroji, cesta v ozki dolini, ki se vzpenja.
Učenjaki, strokovnjaki za alpski svet, so mnenja, da sodi Logarska dolina, ta resnični biser naših Alp, med najlepše, geografsko najčistejše alpske doline v Evropi.
Res, Logarska dolina, ta resnični prirodni fenomen, kakršnih je malo na svetu, ni zaman že pred desetletji zaslovela kot izredno privlačno turistično središče, ko eno najzanimivejših in hkrati najperspektivnejših gorskih letovišč. Saj priroda je v tej dolini bogata kot redkokje...
Vendar je prav turizem v tej dolini v povojnih letih očitno stagniral, da celo nazadoval. Število postelj se je v primerjavi s predvojnimi leti skrčilo na 100, število nočitev pa prav tako za 50 %. Namreč, lani je imela Logarska dolina približno 10.000 nočitev, pred vojno pa se je ta številka sukala nekje pri 15.000. In navzlic razvoju motorizacije je nazadoval celo izletniški turizem - čeprav je lani Logarsko obiskalo okoli 60.000 gostov, je ta številka menda še vedno nižja od predvojne. In kje so vzroki? Teh je seveda več, med največje težave turizma v Logarski in Gornje savinjski dolini pa prištevajo cesto. Edino prometno žilo teh krajev s svetom sploh.
Recimo, da ste se odločili za izlet v Logarsko dolino. Pripeljali ste se udobno vzdolž Savinjske doline in pri Šentrupertu zavili proti cilju, proti Logarski dolini. Cesta je lepa in vožnja med hmeljskimi nasadi je prav prijeten... dokler ni pri Rečici konec asfalta, dokler ne zapeljete na pravo cesto, ki pelje v Logarsko dolina...
-mimo Luč, kjer vas svojevrstna »oglasna deska« opozori na vse »predvidene«, kot tudi na »nepredvidene« ovire, ki vas čakajo med potjo...
-mimo znamenite Igle, kjer vam je na voljo tudi ličen bife...
-od tod pa potem navzgor po soteski Savinji, skozi Solčavo - le ta je znano gorsko letovišče in izhodišče na najrazličnejše gorske vzpone,
potem pa se boste naveličani vožnje, »priprašili« v Logarsko dolino. Res je, da vam njena lepota povrne ves trud, da ni nikomur žal poti, res pa je tudi, da je danes tako, da turist želi in zahteva udobno vožnjo, udobno pot do zaželenega cilja.
Toda, potnikom v Logarsko dolino se obetajo lepši časi. Namreč, čez nekaj let se boste tudi tja pripeljali po modernem asfaltu. Delavci so prijeli za orodje in do zime bo stekla nova cesta od Rečice do Okonine v Savinjski dolini ali pa morda celo do Ljubna. Toda, delo na novem cestišču bo pravzaprav polno zaživelo šele v prihodnjih dneh, ko bo na traso prišlo v dveh izmenah 9 mladinskih delovnih brigad - iz Celja, Zrenjanina, Tuzle in Vinkovcev. V dveh izmenah bo mladina vzgradila v novo cesto 31.000 prostovoljnih delovnih ur. Torej, začetek je perspektiven. Letošnja investicija - 170 milijonov dinarjev je del nove etape za splošni gospodarski razvoj Gornje Savinjske doline, kot tudi za hitrejši razvoj turizma v teh krajih, posebej pa še v Logarski dolini. Turizem pa utegne postati pomembna postavka v gospodarstvu Gornje Savinjske doline sploh. Lov, ribolov in ne nazadnje privlačna pokrajina - to so osnovni prirodni elementi, elementi, ki obetajo.
Gornja Savinjska in Logarska dolina bosta dobili povezavo tudi s Črno na Koroškem - letos bodo vendarle zgradili po 3 km ceste ter tako povezali dve sorodni turistični področji. Prav tako obetajo tem krajem tudi povezavo s sosednjo Avstrijo - dograjena bo cesta na Sv. Duh. Ta, kot tudi cesta na Črno, pa bo posebej pomembna za razvoj maloobmejnega prometa, od katerega si tamkajšnji turizem veliko obeta. Upajmo, da bo tako čez nekaj let le v celoti rešen največji problem teh krajev - promet.
Torej, perspektive so in upajmo, da bo tudi Logarska dolina kmalu zopet postala pojem na področju alpskega turizma. Upajmo, da njene lepote ne bodo več životarile v senci gorskih vrhov.
Information:
Road and tourism:a bad road in the beautiful Logarska dolina valley.
Original language summary:
Cesta in turizem:slaba cesta v prelepi Logarski dolini.
Logarska dolina je zaradi prelepe pokrajine, panoramskih razgledov in številnih aktivnosti na prostem in v naravi gotovo bolj obiskana v toplejših mesecih. A tudi v zimskem času privabi z atraktivno ...ponudbo: sankanjem, tekom na smučeh, lednim plezanjem, turnim smučanjem, alpinizmom, pohodništvom, fotolovom …Vir: Potovalni nasveti_RK11- spletno mesto za lokalne storitve in potovanjaRazglednico hrani Osrednja knjižnica Celje
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Idrija: rudnik živega srebra zunanjost, slovenski grb in zastave, pogon nove rotacijske peči, ruda v peči. Maribor: most čez Dravo, promet na ulici, kulturna prireditev v Metalni, pevci, orkester. Ljubljana: delo na pošti pred prazniki, pošiljanje telegrama, žigosanje pošiljk, promet na cesti, fički, Ljubljana v prazničnem jutru, izlet v naravo. Logarska dolina: prvomajski slalom na Okrešlju, panorama Okrešelj. Obala: turisti, parkirani avtomobili, fički, fotografiranje na pomolu. Izlet v naravo, piknik, fantek pije cockto iz steklenice, otroci, ribič. Rožnik: praznovanje, zbrani za klopmi, harmonikar, spremljanje prenosa parade na ekranu televizorja, maršal Josip Broz Tito pozdravlja delovno ljudstvo.
Že tričetrt stoletja se v prvomajskem jutru vije delavska zastava. Ob velikem prazniku smo se ozrli po vseh straneh naše dežele, pospremili smo naše ljudi na slavja, beležili njihove uspehe, jim želeli veselo praznovanje. A prvega maja ne praznujemo le s slavnostnimi prireditvami, z zborovanji, akademijami, cvetjem in zastavami. Praznujemo ga tudi z uspehi našega dela. Vseh nismo mogli zabeležiti, ustavili smo se le v idrijskem rudniku živega srebra, kjer bo jutri stekla nova rotacijska peč za predelavo živosrebrne rude. Že delavski praznik pred tremi leti so v rudniku počastili s prvim pogonom enake peči, tej drugi bo čez nekaj let sledila tretja.
Spreminjajo se časi... Ni še tako daleč čas, ko bi bila umetniška predstava v tovarniški hali nezaslišana reč. Danes je to nekaj naravnega, razumljivega, še posebej ob velikem dnevu. In prav je tako... Čestitali smo si praznik s stiskom rok, s svetlimi obrazi, s pesmijo, s tisoči in tisoči pisem in razglednic. Te zadnje je pošta pred prazničnimi dnevi komaj zmagovala. A najbrže je lepo posredovati dobre želje, slavnostno razpoloženje...
Na praznično jutro se je Ljubljana zbudila v meglici, a tudi sonce se ni moglo ubraniti dobri volji. Sicer pa je danes Ljubljana napol prazna, pa ne le ona, iz vseh večjih krajev so se včeraj popoldne in danes zlivale reke vozil. Vse »kar leze in gre« se je odpravilo na izlete. Saj to je že znana slovenska lastnost, da izrabimo vsak prosti dan, prvomajske praznike pa še posebej, za izlete v naravo, da odidemo v gore in na morje, med zelena polja in v zasnežene hribe. Življenje v mestih pa utripa le napol, dokler se zadnji prosti dan ne vrnejo ljudje in se z novim poletom lotijo dela. Praznovali smo in bomo na vrsto načinov. Na Okrešlju v Logarski dolini so danes priredili tradicionalni prvomajski slalom. Ne le domačini, prišlo je tudi mnogo tujih turistov - pa ne le Okrešelj, pa tudi na jadranski obali jih je bilo precej. Pa še ena prvomajska tradicija: na Rožniku, gričku blizu Ljubljane, se že desetletja srečujejo delovni ljudje ob svojem prazniku. In tisti, ki so ostali doma? Tem smo prenesli veliko parado. Letošnji praznik se bliža koncu - a pred nami jih je nepregledna vrsta. Srečno, tovariši, in na svidenje... (N. P. S., TVdok, T: 2646)
Information:
Celebrating International Workers' Day in 1964.
Original language summary:
Praznovanje prvega maja, praznika dela, leta 1964.
Moja stara mama Jožefa Kosaber (roj. Gregorčič) in dedijeva sestra Lea Črepinšek sta se poleti leta 1956 odpravili na izlet v Logarsko dolino in povzpeli še na Okrešelj.
Izletniki na poti v Logarsko dolino ob cesti Luče – Solčava pri Presihajočem studencu, med njimi edina prepoznana Viljemina Smola, sedi prva z leve. Presihajoči studenec, ki je v neposredni bližini ...znane Igle, 40 m visokega skalnatega obeliksa je ena naših najbolj znanih zaganjalk, studencev, katerih pretok se spreminja. Njihovo delovanje je navadno povezano z večjim prostorom v zaledju, ki se, potem ko se napolni, na hitro sprazni po načelu natege. V času naslednjega polnjenja je pretok studenca manjši, ali celo usahne. Presihajoči studenec je zaradi obnovljene ceste uklenjen v votlinico. Le redko lahko vidimo njegovo delovanje, saj je odvisno od količine vode. Ob visokem vodostaju teče enakomerno, ob nižjem pa presahne, zato moramo imeti nekaj sreče, da vidimo ritmično delovanje. Če bomo v studencu videli vodo, moramo biti potrpežljivi, naraščanje in upadanje vode je namreč lahko počasno in težko opazno, najbolje pa je, če nekaj časa opazujemo gladino vode na nekem izrazitem delu (npr. vrh kamna). Delovanje Presihajočega studenca je podrobno opisal naravoslovec Ferdinand Seidl leta 1909. Igla in presihajoči studenec sodita med naše starejše naravne spomenike, saj sta zavarovana že od leta 1948.Uporabljen vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/22085/Prispevala: Vanja Bertossi
Jungen einer Wandergruppe auf einem Schuttfeld im Logartal
Negativ aus Glas in schwarzweiß, quer
DFG-Projekt: Weltsichten (2015-2017), Datensatz-Urheber: Deutsche Fotothek / SLUB Dresden (Förderung)
...DFG project: worldviews (2015-2017), record author: Deutsche Fotothek/SLUB Dresden (DF)
PDF
