Neolitik kontinentalne Hrvatske intenzivno se istražuje od druge polovice 19. stoljeća, no, u usporedbi sa susjednim zemljama, relativno malo se zna o prehrambenoj ekonomiji stanovništva koje u to ...doba nastanjuje međuriječje Save, Drave i Dunava. Takvo stanje istraženosti onemogućava bilo kakve pokušaje da se odgovori na pitanja o kronološkim promjenama u taksonomskom sastavu životinjskih vrsta, o mogućim varijacijama u načinu na koji su životinje korištene na različitim mjestima i u različito vrijeme, o morfološkim i drugim promjenama unutar samih vrsta, itd. Stoga bi analiza kostiju i zuba sisavaca iz kasnoneolitičkih skupova nalaza u Osječko-baranjskoj županiji mogla poslužiti kao temelj za rekonstrukciju modela prapovijesnih strategija preživljavanja i prehrane u istočnoj Slavoniji. Cilj ovog rada je pružiti više informacija o iskorištavanju životinja na neolitičkim nalazištima u istočnoj Hrvatskoj, o složenosti stočarstva i razlikama u važnosti domaćih i divljih životinja za prehranu lokalnog stanovništva, te o strategijama preživljavanja zajednica s analiziranih nalazišta kao dijelova mreže naselja na prostoru sjevernog Balkana i južne Panonske nizine.
V prispevku so predstavljeni stratigrafski podatki in analiza arheoloških najdb, predvsem keramike, s kolišča Verd, odkritega leta 2022 na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Rezultate preučevanja ...stratigrafskih podatkov in arheoloških najdb je v povezavi z izsledki arheozooloških, arheobotaničnih in dendrokronoloških analiz dodatno potrdilo radiokarbonsko datiranje, ki naselje okvirno postavlja v 47. stoletje pr. Kr., bržčas celo pred kolišče Resnikov prekop iz okolice Iga na drugem koncu bazena.
V članku so predstavljeni rezultati interdisciplinarnih raziskav naselbine v Stopercah, ki je bila raziskana leta 2009 ob gradnji vzporednega plinovoda v Halozah. V pozni neolitik je opredeljena ...jama (SE 128) s keramičnim inventarjem savske skupine lengyelske kulture, večina mlajših ostalin pa pripada naselju lasinjske kulture iz zgodnje bakrene dobe. Naselje je obsegalo v raziskanem delu vsaj štiri hiše, grajene s stojkami, zemljanko z ognjiščem in šest manjših lesenih objektov. Analiza najdb in rezultati datiranja z metodo radioaktivnega ogljika 14C po postopku AMS kažejo, da je poznoneolitska jama iz sredine 5. tisočletja pr. n. št., naselje lasinjske kulture pa iz konca 5. ali začetka 4. tisočletja pr. n. št. Arheobotanične analize kažejo, da so v zgodnji bakreni dobi za gradnjo uporabljali pretežno les venčasto poroznih listavcev, analize semen pa na gojenje vsaj dveh vrst pšenic (Triticum monococcum in T. dicoccum). Maloštevilni živalski ostanki pripadajo prašiču (Sus sp.).
Jama Bestažovca je del starega vodoravnega jamskega rova, ki so ga preoblikovali zapolnitve s sedimenti, kraška denudacija in podiranja. Glavni rov Bestažovce je bil do nedavnega povezan s Perkovo ...pečino, o čemer pričajo arheološki ostanki. Kasneje je polzenje sedimenta zaprlo prehod in ločilo jami. To je zaščitilo Bestažovco pred zunanjimi vplivi in obiskovalci. Sedanji dostop v jamo je skozi 25 m globoko brezno. V jami smo našli na steni Glavnega rova 32 z rdečo okro narisanih risb, na stropu pa 28 z ogljem narejenih pik. Radiokarbonske datacije oglja kažejo, da je bil ta del Bestažovce dostopen še pred okrog 7000 leti. Risbe so verjetno enake starosti, lahko pa so tudi veliko starejše. To so prve do sedaj najdene neolitske jamske risbe v Sloveniji.
Mljekarstvo, a osobito proizvodnja fermentiranih mliječnih proizvoda, strategije su uzgoja stoke koje često uključuju sezonska kretanja stada. Nedavno objavljene kemijske analize tragova na posuđu i ...analiza izotopa kisika na zubima ovikaprida pokazuju da su stočari iz sjevernodalmatinskog priobalja počeli svoja stada ljeti izdizati na planinske pašnjake u drugoj polovici 6. tisućljeća pr. Kr., otprilike u isto vrijeme kada su počeli proizvoditi sir. Rezultate tih istraživanja, provedenih na građi iz nizinskih neolitičkih sela, podupire i nadopunjuje raspoloživa arheološka građa iz nalazišta smještenih visoko na Velebitu. Sezonsko vertikalno kretanje pastira započelo je sredinom 6. tisućljeća pr. Kr., oko pet stoljeća nakon prve pojave zemljoradnje u sjevernoj Dalmaciji. Promjena strategije gospodarenja stadom vremenski se podudara s drugim promjenama koje upućuju na intenziviranje strategija preživljavanja. Širenje zemljoradnje u Liku možda je izravno povezano s početkom transhumantnog stočarstva.
U članku se donose rezultati iskopavanja koja su 2016. provedena na neolitičkom nalazištu Beriš kod Ljubuškog (zapadna Hercegovina). Nalazište karakteriziraju skromna prostornost, tanak depozit, ...niska razina naseobinskih ostataka, ali i tipična litička i keramička građa srednjeg neolitika, koja svojom strukturom predočava sve vrste aktivnosti karakteristične za prostorno znatno veća nalazišta naseobinskog karaktera. Polazeći od tih činjenica, u članku se raspravlja o kulturnoj i relativno kronološkoj dimenziji nalazišta, te njegovoj posebnosti među drugim istodobnim nalazištima i značenju mikronalazišta u cjelini neolitika na području istočnog Jadrana i njegova zaleđa.
The humans of the Göbekli Tepe Neolithic culture of the Upper Euphrates Basin left behind long-term settlements with surprising monumental structures and a rich set of symbolism. This study puts the ...various symbolic themes of this culture to its center, and attempts to offer a reasonable interpretation of how the people of this culture and period constructed a “reality” about themselves. When the themes of human head and phallus are positioned at the center of the interpretations of this period’s symbolism, it is possible to claim that the Neolithic people conceptualized/explained themselves through an complex mythological narrative. This paper also hopes to contribute to the disciplines of archaeology, anthropology, sociology and history of religions by asserting that the T-shaped pillars of the Göbekli Tepe Culture are the phalli of the ancestors representing these ancestors’ remaining fragment/aspect on “the world,” and thus, are the material representations of the “now” and “this world,” rather than mythological ancestors, supernatural beings or gods. In this context, it is possible to relate the T-shaped pillars with ancestor cult, and also an important part of the anthropomorphic statues and reliefs with the initiation rites in which a person gains status in society. One of the biggest goals of this study is to begin a discussion about what can be the main mythological narrative of this culture.
Predstavljeni so rezultati zooarheološke in tafonomske analize ostankov velikih sesalcev iz jame Stenašca/Grotta dell’Edera) na Tržaškem Krasu. Najstarejše človekove sledi so datirane v ...mezolitik (sovterjen). Ljudje so se namreč v jami občasno zadrževali že v predborealu, intenzivneje pa so jo začeli obiskovati v borealu in v začetku atlantika. Zadnja faza prisotnosti mezolitskih skupin je časovno umeščena v kastelnovjen. Označujejo jo ostanki domačih in lovnih živali, pri čemer večji del kosti izkazuje sledi neposredne izpostavljenosti vremenskim pojavom. To bi lahko pričalo o razmeroma počasnem odlaganju omenjene plasti, ki je povzročilo nastanek palimpsesta, vendar bi dokončna razjasnitev problematike terjala več geoarheoloških podatkov. Za skupek živalskih ostankov iz neolitskih in eneolitskih plasti je značilna očitna prevlada kosti in zob drobnice, pa tudi postopna rast števila najdb domačega prašiča in goveda. Na podlagi prisotnosti posameznih kosti ovčjih in/ali kozjih zarodkov je mogoče sklepati na naraven pogin teh živali. Slednje kliče k previdnosti pri oceni starostnih profilov domestikatov z najdišč, ki so bila uporabljana kot staje.
S sondiranjem, opravljenim leta 1998, smo odkrili, da je bilo Gradišče obljudeno v petih arheoloških obdobjih. Najstarejši obiski vzpetine segajo morda že v neolitik, vsekakor pa v starejši del ...bakrene dobe, ko vzpetina še ni bila utrjena. V pozni bronasti dobi je naselje dobilo lesen opaž, napolnjen z zemljo, ki je svoj konec doživel v požaru. V starejši in mlajši železni dobi je bilo naselje obdano s kamnitim suhim zidom. V halštatski dobi je bil zid širok okoli 2 m, v latenski je bil ožji, v širino je meril okoli 1,2 metra. Posamezne najdbe govorijo za prisotnost človeka tudi v času pozne antike. Ker pa iz tistega časa ni sledov utrditve, je vzpetina verjetno služila kot občasno pribežališče.
PDF
