Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako sem kot radioamater doživljal osamosvajanje Slovenije, ki jo je napisal Ludvik Kokošinek in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo radioamaterja Ludvika Kokošineka iz Podmežakle. Avtor v uvodu opiše spomine na dogodke pred razglasitvijo samostojnosti Slovenije, ko je kot profesor na Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah dobil navodila, da skrije dnevnike in redovalnice dijakov, saj bi lahko služili za namen mobilizacije vojaških obveznikov v JLA. V nadaljevanju se spominja prihoda vozil JLA na Jesenice in še zlasti pristanka dveh helikopterjev z zveznimi miličniki na nogometnem igrišču v neposredni bližini domače hiše. Zapiše tudi spomin na raketiranje mejnega prehoda Karavanke, ki ga je z družino doživel na dvorišču za domačo hišo. Ves čas je pozorno spremljal pogovore po radio-zvezi in opravil tudi nekaj terenskih ogledov ter poročal, kaj se dogaja. Tako je pri Cvetu Ermanu preveril, kam gresta tanka, ki sta v nočnih urah peljala po nedokončani trasi avtoceste nad hišo ter dobil odgovor, da ju je že zajela Teritorialna obramba in ju peljejo v železarno. Pripoved zaključi s pripovedjo o povratku sorodnikov v Kranjsko Goro, ki so pot lahko nadaljevali prav s pomočjo informacij radioamaterjev.Dokument vsebuje fotografijo Poročila o sodelovanju članov radio kluba Železar s TO in CZ v času od 27. junija do 10. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 28. junija 1991 nismo zabeležili niti enega primera kaznivih dejanj, ki jo je napisal Anton Hribar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje SlovenijeGre za zapis Antona Hribarja, tedanjega načelnika postaje milice Jesenice, ki je v sodelovanju s poveljnikom TO Jesenice Bojanom Šuligojem organiziral zaseg evidenc in prevoz orožja na skrivne lokacije. Spominja se tudi zasedbe mejnih prehodov, ki jo je izvedla JLA in pristanka dveh vojaških helikopterjev na nogometnem igrišču Podmežaklo, ki so pripeljali zvezne miličnike s katerimi so se pogajali o (ne)zasedbi železniškega mejnega prehoda Jesenice. Dogovor je bil dosežen 1. julija 1991, ko je bila večina prepeljana v zbirni center Kranj. Avtor je ponosen na to, da so brez žrtev in izstreljenega naboja dosegli mirno rešitev zasedbe treh mednarodnih mejnih prehodov na Jesenicah.Dokument vsebuje tudi fotografijo helikopterja Podmežaklo, 27. junija 1991. (Arhiv OZVVS, Foto: Janez Komel).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Junij 1991 – na platoju priklenjen na radiator, ki jo je napisal Janez Koselj in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zapis Janeza Koselja, vojaka Teritorialne obrambe, ki so ga zajeli vojaki JLA kot talca na platoju Karavanke v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtor opisuje dogajanja ob zasedbi mejnega platoja Karavanke od 27. junija do 1. julija 1991. Spominja se zasedbe mejnega prehoda, prekinitve dobave električne energije in vode ter začetka pogajanj s predstavniki JLA med katerimi so ga nasilno razorožili in obdržali za talca. Priklenili so ga na radiator in po potrebi zamenjali lokacijo. Bil je tudi priča tankovskemu napadu JLA na enote TO. Po spopadu so stekla pogajanja v prostorih Občine Jesenice, ki so se končala v nedeljo, 1. julija 1991, z dogovorom o predaji. Eden od pogojev je bil tudi, da izpustijo talca. V popoldanskih urah so vojaki JLA in zvezni miličniki zapustili mejni prehod Karavanke in Jesenice.Dokument vsebuje tudi fotografiji pištole Janeza Koselja (hrani Janez Koselj) in fotografijo odločbe Zveznega sekretariata za notranje zadeve o neposrednem prevzemu kontrole prehajanja državne meje na mejnem prehodu Jesenice, izsek iz dokumenta (hrani Pavel Jamnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuporabljeni naboj, ki jo je napisal Rade Radinovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Radeta ...Radinoviča, tedaj poveljnika čete mobiliziranih slovenskih rezervistov. V uvodu avtor opiše odhod mladih rezervistov na položaje v Gornjesavski dolini, kjer so zamenjali gornjesavsko četo na mejnem prehodu Rateče. V nadaljevanju opiše položaj in potek pogajanj z oficirjema JLA , ki so potekala v gostilni Pri Šurcu. Nekaj pogovorov so opravili tudi v prostorih policijske postaje v Kranjski Gori. Po zaključku težkih in napornih a uspešnih pogajanj, je na prehodu zaplapolala slovenska zastava. Avtor v zaključku zapiše svoje občutke ponosa, da so uspeli rešiti konflikt rešiti na miren način in brez žrtev.Dokument vsebuje fotografijo mejnega prehoda Rateče, ki jo hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska (Foto: Jani Kokalj).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Vloga in pomen Rdečega križa v obdobju slovenske osamosvojitve in po njej, ki jo je napisala Ivanka Zupančič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Ivanke Zupančič, dolgoletne predsednice RK Jesenice. Spominja se ustaljenega delovanja organizacije v letih pred osamosvojitvijo Slovenije, ko so bile največji organizacijski zalogaj krvodajalske akcije. Avtorica opisuje velike organizacijske spremembe, ki jih je tako rekoč čez noč zahteval začetek vojne za Slovenijo. Organizirali so 24-urno dežurstvo, zbirali oblačila in živila. V sodelovanju z republiškim odborom RK je potekalo obveščanje svojcev o stanju vojakov JLA, TO milice in tujih državljanov. Zajetim vojakom iz drugih republik so pomagali pri vrnitvi domov. Po osamosvojitvi Slovenije so zaradi vojne v drugih republikah bivše Jugoslavije k nam začeli prihajati begunci, še zlasti na Jesenice, kjer je bilo zaposlenih veliko delavcev z območja bivše države. Na Hrušici je država zgradila zbirni center, organizacija RK Jesenice pa je predvsem skrbela za begunce, ki so bili nastanjeni pri svojcih. Poleg tega se je po letu 1993 poslabšala tudi socialna situacija na Jesenicah in število družin potrebnih pomoči. Pri tem so vzpostavili sodelovanje tudi s Karitas-om in Centrom za socialno delo. Nekdanja predsednica RK Jesenice zgodbo zaključuje s spominom na udeležbo na mednarodni konferenci RK in rdečega polmeseca v Ženevi, kamor je pretihotapila slovensko zastavo v času, ko je Slovenijo priznalo le malo držav in še ni bila članica te mednarodne organizacije.Dokument vsebuje fotografije krvodajalske akcije »Pri jelenu« leta 1971 (Foto: Irena Kučina) in Informacije ter navodil v zvezi z izvajanjem nalog OORKS, izsek iz dokumenta, ki ju hrani Ivanka Zupančič.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Srečno, moja Slovenija, ki jo je napisal Niko Kešina in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Nika ...Kešine, ki se je na Jesenice priselil iz Bosne, si tukaj ustvaril družino, se boril za samostojno Slovenijo in kot eden prvih postal državljan Slovenije, 25. marca 1991. Avtor v uvodu obudi spomine na posebno vzdušje v pričakovanju osamosvojitve Slovenije in opiše svoje vtise s proslave v Ljubljani, 26. junija 1991 po kateri se je vrnil domov na Jesenice. Naslednji dan se je odpravil v službo v železarno od koder se je predčasno vrnil domov, ko se je po cesti skozi Jesenice proti mejnemu prehodu Karavanke že peljala kolona vozil JLA. V nadaljevanju se spominja vpoklica v enote TO, zasedbo položajev nad predorom Karavanke, kjer so doživeli tudi letalsko raketiranje predora. Zapiše tudi, da v desetdnevni vojni ni izstrelil niti enega naboja. Po vojni je bil odlikovan, a žal kot invalid izgubil službo in se po nekaj letih brezposelnosti invalidsko upokojil. V zadnjem delu zgodbe zapiše svoja razmišljanja po tridesetih letih življenja v samostojni Sloveniji, izpostavi storjene krivice in svoje razočaranje nad slabo urejenim statusom veteranov vojne za Slovenijo, kakor tudi nad današnjim stanjem v državi. Kljub vsemu optimistično opiše preživljanje pokoja v družbi vnučkov in zaključi s stavkom: Pa srečno, moja Slovenija!Dokument vsebuje fotografiji Odločbe o državljanstvu Slovenije Nika Kešine, 25. marec 1991 in Spominske medalje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, podeljene Niku Kešini ob 10. obletnici osamosvojitve, last Nika Kešina.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Tatvine zveznih miličnikov na platoju Karavanke, ki jo je napisal Boris Grilc in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zapis Borisa Grilca, tedanjega vodje varnostnega okoliša na območju Občine Jesenice. Spominja se priprav na osamosvojitev Slovenije in nalog, ki jih je varnostna služba opravljala med vojno za Slovenijo. Tako sta s sodelavcem zaustavila vozilo JLA, ki je prevažalo hrano za vojake na mejnem prehodu Karavanke. Kasneje so vozilo s spremljevalcema in tovorom zamenjali za pripadnika TO, ki je bil zajet na platoju Karavanke. V nadaljevanju opiše tudi spremstvo kolone vojakov JLA, ki so jih 1. julija 1991 odpeljali z mejnega prehoda Karavanke v zbirni center v Kranju. Pri pregledu so v zbirnem centru ugotovili kaj vse so vojaki odnesli s seboj iz prostorov obmejne policije, carine in brezcarinske prodajalne. Po osamosvojitvi pa so bili zadolženi za izdajanje mnenj o prosilcih v postopku pridobitve državljanstva. Avtor se še danes spominja neprijetnih občutkov in situacij povezanih s to nalogo in ugotavlja, da so bile Jesenice z varnostnega vidika zagotovo posebnost.Dokument vsebuje tudi fotografijo priznanj, ki so v njegovi lasti (Foto: Boris Grilc).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Saj to vendar ne more biti res, ki jo je napisal Vojko Otovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Vojka Otoviča, tedanjega carinika na mejnem prehodu Karavanke. Avtor se uvodoma spominja prvega dne po razglasitvi samostojnosti, ko je kot carinik odšel v službo na mejni prehod Karavanke. Delovno mesto je predčasno zapustil zaradi vpoklica v rezervne enote slovenske policije in že ob prihodu na slovensko stran prehoda zagledal vozila JLA ter tako spoznal, da je situacija zelo resna. Med vojno za Slovenijo je bil zadolžen za varovanje doma TVD Partizan na Jesenicah. Poleg tega so opravljali tudi nadzor na barikadah. Avtor v prispevku odlično opiše vzdušje in mešane občutke s katerimi so udeleženci vojne za Slovenijo doživljali ognjeni krst naše države.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 1. julij 1991 – spet svobodni, ki jo je napisala Rina Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Rine Klinar, predsednice izvršnega sveta Občine Jesenice v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtorica opisuje dogajanja na Jesenicah in mejnem prehodu Karavanke konec junija 1991. Zgodba je razdeljena na poglavja: Zastava in lipa, Leto 1989, Leto 1990, Občina Jesenice, 1991, Spomini. Avtorica se spominja nastopa funkcije 1. junija 1990 in vzpostavitve sodelovanja med civilno-občinsko oblastjo, miličniki in teritorialno obrambo. V nadaljevanju se vrne nazaj v dogajanje v letih 1989, 1990 in 1991. Objavljen je tudi odlomek iz dnevnika neznanega vojaka JLA z Bohinjske Bele. Avtorica se spominja pogajanj z Jugoslovansko ljudsko armado ob zasedbi mejnega prehoda Karavanke, spopadov z vojaki Teritorialne obrambe, podpisa dogovora in umika vojakov JLA ter zveznih miličnikov s platoja Karavanke, 1. julija 1991. Prispevek zaključi z razmišljanji ob trideseti obletnici samostojne Slovenije.Dokument vsebuje tudi fotografiji, ki prikazujeta Lipo, ki raste pred nekdanjo stavbo Občine Jesenice, Dnevnika neznanega vojaka z Bohinjske Bele, odlomek, ki jih hrani Rina Klinar in JLA na Hrušici, 27. junij 1991, ki jo hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska, foto: Jaka Jeraša.
