V prispevku se obravnava besednovrstna kategorizacija s stališča navajanja besednovrstnih oznak v slovarskem opruiročniku za slovenski jezik na splošni ravni, veljavni ne glede na določeni slovarski ...koncept. Uvodoma je prikazana svojskost besednovrstnega kategoriziranja v slovnični teoriji, čemur sledi ponazoritev vloge besednovrstnega določanja leksikalnih enot znotraj slovarskega pomenskega opisa. Ob primerih za povedkovnik, členek in izdeležniške tvorjenke je prikazan razvoj besednovrstnega kategoriziranja v doslejšnjih slovenskih slovarjih in na osnovi tega so podane smernice za besednovrstno označevanje leksikalnih enot v prihodnjih slovenskih slovarskih priročnikih.
The monograph focuses on corpus analysis of texts, exploring the interface between lexical and discursive aspects of pragmatic meaning. As the concept of evaluation is key to understanding how ...language works, our aim is to shed light on semantic prosody – a traditionally neglected evaluation-related phenomenon in Slovenian linguistics – as shown in some specific areas of applied linguistics, especially lexicography and translation. The locus of this phenomenon, which determines the pragmatic function of a unit of meaning, is in the textual, not the lexical meaning. This poses a challenge to modern lexicography. The introduction is followed by a brief outline of the history of pragmatic research and an analysis of selected lexical units, while in the second part of the book pragmatic aspects of textual and discursive analysis, including evaluation and metaphor, are presented. The importance of semantic prosody for linguistics is confirmed by tradition, as well as by insights in many areas closely related to language and interpretation of meaning, such as digitization and (language) technology, media discourse and policy, or law.
V prispevku najprej analiziramo vlogo in pomen izobraževanja in usposabljanja starejših delavcev z vidika učinkov na delovnem mestu. Učinki oz. vplivi izobraževanja in usposabljanja (starejših) ...delavcev se kažejo na različnih ravneh pojavnosti, in sicer kot znanje, spretnosti, vrednote, vedenje posameznikov, po drugi strani pa se učinki kažejo tudi na organizacijski ravni. V prispevku analiziramo podatke raziskave PIAAC, pri čemer izhajamo iz teze, da so starejši delavci v primerjavi z mlajšimi diskriminirani pri dostopu do izobraževanja in usposabljanja, povezanega z zaposlitvijo oz. delom. Ugotovitve analize predpostavke potrjujejo.
Članek najprej navaja pomene in pozitivne učinke branja: boljše razumevanje lastne izkušnje, razvoj jezikovnih zmožnosti itd. Nadalje se osredotoča na trivialno literaturo: najprej jo definira, nato ...povzame statistične podatke o izposoji lete v slovenskih knjižnicah v poletnih mesecih v letu 2010. Opiše tudi kvarne učinke branja tovrstnega leposlovja, še posebej na otroke, ki jih avtorica opaža tudi pri svojih dijakih: lažne (stereotipne) predstave o svetu, manjše zmožnosti kritičnega mišljenja in slabše poznavanje jezikovnih sredstev, vpliv na podzavest in zgledovanje po neprimernih literarnih junakih. Nadalje avtorica špekulira o možnih vzrokih za tovrstno izbiro branja.
Prispevek se posveča številnim primerom lingvi- stičnega branja termina “referenca” na področju semantike in filozofije jezika. Pri tem razlikuje med razširitvijo in skrčenjem ter opozarja na ...po- men koncepta v okviru teorije jezikovnega akta. Nadalje se posveča številnim različicam »reference« v sodobnem spektru lingvističnih disciplin. Konč- no preide besedilo od lingvističnih postopkov k njihovi uporabi znotraj muzikološkega problem- skega področja.
V prispevku je predstavljeno slovensko narečno besedje za pomen ‘sinova žena’ v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA) v primerjavi s kajkavskim narečnim besedjem za ta pomen, zbranim za Hrvaški ...jezikovni atlas (HJA). Narečno gradivo, zbrano za ta dva temeljna nacionalna dialektološka projekta je namreč zanimivo tudi za raziskovanje slovensko-hrvaškega jezikovnega stika, saj zlasti v Pomurju in Medžimurju, v Posotelju, Beli krajini, na Kostelskem in v Gorskem kotarju ter v Istri jezika in njuna obmejna narečja bolj postopoma prehajajo eden v drugega in imajo zato mnoge skupne značilnosti tako na fonološki in morfološki kot tudi na leksikalni ravnini. Na primeru narečnega gradiva za vprašanji SLA-V614 snaha in HJA-V548 snaha, nevjesta je skupaj z morfonološko analizo in kartografskim prikazom prostorske razširjenosti narečnih leksemov predstavljen tudi način komentiranja narečnega gradiva v SLA.
Različni pristopi k poučevanju tujega jezika lahko pomenijo zelo različne pristope k rabi ciljnega jezika s strani učitelja; danes prevladuje mnenje, da naj bi učitelj pri pouku tujega jezika ne ...uporabljal pretežno materinščine temveč, kolikor je to le možno in smiselno, ciljni jezik. To je pomembno kljub temu, da imajo danes učenci neprimerno več možnosti kot še dobrih 10 let nazaj, da so v stiku s ciljnim jezikom tudi izven šole. Učiteljeva raba ciljnega jezika pri pouku je zanje namreč ne samo stik z jezikom in zgled njegove aktivne rabe, temveč tudi sredstvo vzpostavljanja avtoritete in izvajanja vseh aktivnosti v učnem procesu. Da bi učitelj uspešno opravljal vse svoje vedno bolj zahtevne naloge, mora ohranjati in razvijati svoje znanje jezika, in sicer v smislu pravilnosti, zvrstne ustreznosti in prilagajanja sposobnostim in potrebam učencev. Zelo koristno je tudi ozaveščanje različnih funkcij učiteljevih govornih dejanj oziroma razpona možnih formulacij, s katerimi učitelj lahko doseže pri pouku določene vzgojnoizobraževalne učinke.
Ob padcu utopije De Decker, Pascal; Newton, Caroline
Urbani izziv,
01/2009, Letnik:
20, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Po koncu 2. svetovne vojne so se začele graditi velike stanovanjske soseske. Pogosto so jih sestavljale stolpnice. Številne le 50 let pozneje podirajo oziroma jih temeljito prenavljajo. Modernistične ...ideje, ki so jih navdihnili predstavniki kongresa CIAM (Congrès International d’Architecture Moderne) in Le Corbusier, so izgubile nekdanjo mikavnost. V tem prispevku si bomo ogledali razvoj dogodkov, predvsem pa se bomo posvetili napačni razlagi (simbolnega) pomena bivališča, kakor so ga razumeli predstavniki modernističnega gibanja. Prav to napačno razumevanje je nazadnje pripeljalo do hitrega podiranja teh sosesk.
Despite the fact that successive sowing of maize was legally limited due to the occurrence of the corn rootworm beetle in 2003 and the integrated crop production was introduced in 2004, maize is ...still the most common and desired crop on arable and livestock farms in Slovenia. With a focus on the economic motives for the production farmers are gradually beginning to consider also the phytosanitary viewpoint, but the planning of a crop rotation is a demanding task, especially for younger farmers with no previous experience. The results of the analysis of crop rotations on conventional and integrated arable and livestock farms in north-east and western Slovenia in the period from 2000 to 2009 show that the maize monoculture has been supplemented by other grains, mostly wheat and barley, but legumes and supplementary crops are still missing from the rotation. With newly introduced crops to Slovene fields the need for new and modern agro-technical measures is increasing and also the need for improved knowledge of biological characteristics of individual varieties and species with their suitable order and share in the crop rotation. To help the farmers find the best solution for their production we have prepared some recommendations for the crop rotations with the main and supplementary crops, following good and proven examples of crop rotations used in the past. Whether farmers will use them on their farms depends not only on their technical equipment and knowledge, flexibility and receptiveness, but also on the legislative measures and sustainable nature of EU agricultural policy where farmers got used to be paid for every function and production that is environmentally and food friendly.
V Sloveniji je koruza, kljub zakonski omejitvi zaporedne setve zaradi pojava koruznega hrošča leta 2003 in vključevanja kmetij v integrirano pridelavo poljščin leta 2004, še vedno najbolj razširjena in zaželena poljščina na poljedelsko-živinorejskih kmetijah. Ekonomski vidik pridelave postopoma upošteva fitosanitarnega. Načrtovanje kolobarja je zahtevno, zlasti za mlajše kmete, ki nimajo izkušenj iz preteklosti. Rezultati analize kolobarjev na konvencionalnih in integriranih poljedelsko-živinorejskih kmetijah v severovzhodni in v zahodni Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2009 kažejo, da so monokulturo koruze razbremenila druga žita, zlasti pšenica in ječmen, manjkajo pa stročnice in dosevki. Z novo vključenimi poljščinami se povečujejo potrebe ne le po novi in sodobni agrotehniki, ampak tudi po poznavanju bioloških zakonitosti posameznih vrst in sort ob hkratni primerni razporeditvi in deležu v kolobarju. V oporo kmetom smo sestavili nekaj biološko uravnoteženih kolobarjev iz glavnih posevkov in dosevkov, ki se zgledujejo po preizkušenih vrstilnih kolobarjih iz preteklosti. Njihova uporaba na kmetijah bo odvisna ne le od tehnične opremljenosti kmetije, znanja, dojemljivosti in prožnosti gospodarjev ampak v glavnem od zakonskih predpisov in sonaravnih usmeritev kmetijske politike v EU, kjer so se kmetje navadili na plačilo za vsako okolju in hrani prijaznejše opravilo in postopek pridelave.
PDF
