»Na fotografiji je moj brat, ‘cocollo’ od mame.«Ivanka Milič je svojega sina oboževala. Jolka nam je zaupala zgodbo ob nastanku te fotografije. »Tukaj smo zagotovo bili pri fotografu Hornu. Moja ...mama je prosila fotografa, pred mano, da se fotografira samo njiju dva. Spomnim se gospe Horn, ki je bila naravnost zgrožena. Moja mama se sploh ni zavedala. Jaz se spomnim. Ko sem mami to pripovedovala, je rekla, da se izmišljujem. Morala sem ji pokazati fotografijo. Ona je svojega sina tako oboževala.«»Jaz sem imela svojo mamo zelo rada. Kadar je bila mlada, je bila bolna, imela je jetiko. Jedla je s posebno žlico. Povedala mi je, s katero žlico je jedla in jaz sem vedno, ko sem pripravljala mizo, dala tisto žlico na mizo. Po navadi se ima najrajši tiste, ki te nimajo radi. (Smeje se.)«Pri treh otrocih vseeno ni bilo dovolj denarja. Jolkina mama je imela malo stvari, ampak tiste so bile luksuzne. Vedno je bila elegantna, nosila je lepe klobuke. »Vsi smo bili srečni, ker so jo pogosto zamenjali za našo sestro. In ne starejšo. (Smeje se.)«Jolka je imela tudi več odgovornosti od ostalih otrok. »Moja sestra in brat sta zrasla v prepričanju, da smo veliko bolj bogati, kot smo bili. Jaz sem delala račune in vedno z enim ušesom poslušala o stvareh odraslih. Vedno so bila vprašanja kot ‘Imaš dovolj denarja, da plačaš moko?’, ‘Imaš dovolj denarja, da plačaš to ali ono?’. Jaz sem zrasla v hiši, v kateri sem imela vedno občutek, da bomo zdaj zdaj bankrotirali.«
V Jolkini mladosti so dekleta nosila kite. »Kdo mi je naredil pričesko? Sama.« Zase pravi, da je bila vedno tudi precej jezikava. »Moja sestra je imela blond lase, ogromno las. Krasne, krasne lase. ...Spominjam se, da smo šli enkrat v cerkev gledati slike. V nekem trenutku je žarek sonca padel na njeno čudovito glavo. Blond, čudovita, krasotica! Vedla se je svetniško. ‘Ampak nisi tako svetniška’ sem ji govorila. (Smeje se)«
