Subordinacija i koordinacija nazivi su koji se u suvremenom jezikoslovlju najčešće upotrebljavaju u sintaksi te se koordinacija uobičajeno odnosi na nezavisnosložene rečenice, a subordinacija na ...zavisnosložene rečenice. U ovom se radu fenomen koordinacije promatra na razini sintagme, odnosno na suodnosu sintagme i riječi. Riječ se razumijeva pravopisno, tj. kao ono što se nalazi između dviju bjelina, ali s tvorbenim (i morfološkim) ograničenjem na tvorenice s najmanje dvjema tvorbenim osnovama. Najveći je problem u tom smislu polusloženična tvorba u tradicijskom smislu te shvaćanje funkcije spojnice ili crtice. Spojnica pritom ima dvije funkcije, formalnu (ortografsko-tvorbenu) i semantičko-sintaktičku. Formalna funkcija odnosi se na povezivanje najmanje dviju tvorbenih sastavnica (osnova), a semantičko-sintaktička funkcija razumijeva dvoje: subordinaciju – povezuje tvorbene osnove od kojih je jedna nadređena (jednopojmovne složenice) i koordinaciju – povezuje ravnopravne tvorbene osnove (višepojmovne složenice). Isti se problem javlja i u složenicama i sraslicama, tj. onim jednorječnim jezičnim jedinicama u kojima je redoslijed sastavnica isti kao u sintagmi ili svezi riječi od kojih su nastale. U ovome radu spomenutom se tvorbeno-morfološkom problemu pristupa s aspekta ortografske dijakronije, pri čemu se u korpusu hrvatskih pravopisnih knjiga analiziraju pristupi koji su primijenjeni u pravopisnom normiranju zapisivanja koncepta koordinacije na razini sintagme i na razini riječi, tj. tvorenice (s najmanje dvjema tvorbenim osnovama). Raščlamba je u tom smislu obuhvatila istraživanje svih vrsta riječi, a upitni su se slučajevi popisali i opisali te sukladno tome znanstveno raščlanili.
U radu se proučava jezik Martićeva epa Obrana Biograda godine 1456., slavje svetoga Ivana Kapistranskoga. Djelo je podijeljeno u četiri dijela: Poslanstvo, Vieće, Sprema i Pobjeda. Na početku epa ...nalazi se godovna čestitka biskupu Josipu Jurju Strossmayeru, a na kraju Bojna molitva. Tiskan je u Đakovu 1887. godine u biskupijskoj tiskari. U epu koji se temelji na povijesno-religioznoj tematici uočava se da je Martić slijedio franjevačku spisateljsku tradiciju, usmenu književnost, prateći jezična načela zagrebačke filološke škole, a držeći se, pak, srednjobosanskoga idioma. To se uočava kroz slovopis, pravopis, fonologiju, morfologiju, sintaksu i leksik.
The purpose of the monograph Crossroads of Orthography which aims, as did its predecessor Junctures of Orthography (2012), to present arguments for additions and changes to normative rules – is to ...encourage normative and orthographic activities in Slovenian linguistic society. In the 20th century, these activities were intensified only after publication of normative guides called “pravopis” and during polemical discussions that accompanied the results. With both monographs, we want to encourage public debate before the publication of the new normative guide and also to find answers to the language and normative difficulties, which are not problematic only in terms of linguistics and orthography, but also within the wider social environment. In six thematic sections of the monograph, 26 authors of 22 articles deal with specific normative issues (capitalization and punctuation) as well as with other topics on different levels of grammatical description – phonology, morphology and word formation. The problems of orthography in other, often non-linguistic fields are discussed. In the last two parts of the monograph, the problems of lexicographic approaches to orthography and its relation to language culture are considered.
Izhajal je enkrat letno v Ljubljani. Glavni avtor časnika je bil Josip Marn. Vsebuje razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku, o slovenskem pisanju, abecede različnih ...pisav, popise takrat izhajajočih časnikov in delujočih slovničarjev oziroma tistih, ki so se bodisi ukvarjali s slovenskim jezikom v teoretičnem smislu bodisi so ga uporabljali v ustvarjalni namen
Izhajal je enkrat letno v Ljubljani. Glavni avtor časnika je bil Josip Marn. Vsebuje razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku, o slovenskem pisanju, abecede različnih ...pisav, popise takrat izhajajočih časnikov in delujočih slovničarjev oziroma tistih, ki so se bodisi ukvarjali s slovenskim jezikom v teoretičnem smislu bodisi so ga uporabljali v ustvarjalni namen
Izhajal je enkrat letno v Ljubljani. Glavni avtor časnika je bil Josip Marn. Vsebuje razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku, o slovenskem pisanju, abecede različnih ...pisav, popise takrat izhajajočih časnikov in delujočih slovničarjev oziroma tistih, ki so se bodisi ukvarjali s slovenskim jezikom v teoretičnem smislu bodisi so ga uporabljali v ustvarjalni namen
Izhajal je enkrat letno v Ljubljani. Glavni avtor časnika je bil Josip Marn. Vsebuje razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku, o slovenskem pisanju, abecede različnih ...pisav, popise takrat izhajajočih časnikov in delujočih slovničarjev oziroma tistih, ki so se bodisi ukvarjali s slovenskim jezikom v teoretičnem smislu bodisi so ga uporabljali v ustvarjalni namen
Izhajal je enkrat letno v Ljubljani. Glavni avtor časnika je bil Josip Marn. Vsebuje razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku, o slovenskem pisanju, abecede različnih ...pisav, popise takrat izhajajočih časnikov in delujočih slovničarjev oziroma tistih, ki so se bodisi ukvarjali s slovenskim jezikom v teoretičnem smislu bodisi so ga uporabljali v ustvarjalni namen
Izhajal je enkrat letno v Ljubljani. Glavni avtor časnika je bil Josip Marn. Vsebuje razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku, o slovenskem pisanju, abecede različnih ...pisav, popise takrat izhajajočih časnikov in delujočih slovničarjev oziroma tistih, ki so se bodisi ukvarjali s slovenskim jezikom v teoretičnem smislu bodisi so ga uporabljali v ustvarjalni namen
