The paper describes polyphagous pests, the cabbage moth (Mamestra brassicae) and bright-line brown-eyes moth (Mamestra oleracea), which were not systematically investigated up to now in Slovenia. The ...cabbage moth, which is more abundant, preferably attacks Brassica plants, and its caterpillars are especially harmful in the cabbage. The paper deals with the morphology, distribution and methods of monitoring the pest populations and discuss on their control. The protection of vegetables from both pests is primarily based on the use of chemical insecticides. However, the use of natural enemies and various agro-technical measures can also be very important in diminishing the populations of the pests. With interlacing of all of these approaches, healthy and quality food can be produced even in the growing seasons with high attack of the pests mentioned.
V prispevku sta predstavljena polifagna škodljivca, kapusova sovka (Mamestra brassicae) in zelenjadna sovka (Mamestra oleracea), ki v Sloveniji doslej nista bila načrtneje preučevana. Kapusova sovka, ki se pri nas pojavlja bolj številčno, najraje napada kapusnice, njene gosenice pa se najraje hranijo na zelju. V prispevku predstavljamo morfologijo, razširjenost, način spremljanja sezonske dinamike vrst ter njuno zatiranje. Varstvo vrtnin pred kapusovo sovko in zelenjadno sovko še vedno temelji zlasti na uporabi kemičnih insekticidov, čeprav je številčnost populacij omenjenih škodljivcev mogoče zmanjšati tudi z naravnimi sovražniki in ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. S prepletanjem omenjenih ukrepov je namreč mogoče tudi ob močnem napadu pridelati zdrav in kakovosten živež.
Avtorica Zdenka Plavsteiner (1954), doma v Dramljah, je napisala svoje prvo zelo obsežno delo: Josip Čretnik : pozabljeni šentjurski rodoljub, s predgovorom ddr. Igorja Grdine.Knjiga opisuje ...življenje in delo šentjurskega rodoljuba, obrtnika in narodnega buditelja ter nekdanjega dolgoletnega župana, ki je v dveh mandatih Šentjurju zagotovil elektriko in vodovod. To je biografija o Josipu Čretniku, ki je ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja na Spodnjem Štajerskem, v okviru Avstro-Ogrske in kasneje Kraljevine Jugoslavije, uspešno razvijal obrtno dejavnost – izdelavo poljedelskih strojev, aktivno pa se je kot veliki rodoljub vključeval v vse narodne aktivnosti v domačem kraju in v širšem slovenskem prostoru. Kot uspešen obrtnik se je aktivno vključil v Obče slovensko obrtno društvo v Celju, kjer je zavzeto sodeloval pri organizaciji obrtnih shodov in v vseh aktivnostih tega društva v boju za slovensko uradovanje in za pravice slovenskega obrtništva – temelja gospodarske samobitnosti. Kot velik narodnjak je skupaj s celjskimi liberalci uresničeval v Sv. Juriju ob J. žel. program Narodne stranke za Štajersko, zapisanem v knjižici »Štajerski Slovenci, kaj hočemo! Podpiral je vsa narodna društva in je bil zavzet Sokol. Po koncu prve svetovne vojne se je aktivno vključil v izgradnjo nove države (sodeloval je v upravi Sokola Sv. Jurij ob J. žel.) ter kot politik liberalec v Kraljevini SHS oz. kasneje v Kraljevini Jugoslaviji vse do začetka druge svetovne vojne. S svojim zavzetim političnim udejstvovanjem v domačem kraju in okraju (srezu) Celje-Vransko je bil cenjen in poznan tudi v širšem okolju takratne mariborske oblasti in v Dravski banovini. Knjiga pa opisuje tudi takratne družbene in politične razmere na Slovenskem.Izdajo knjige so omogočili: Občina Šentjur, Knjižnica Šentjur in Domoljubno društvo Franjo Malgaj, Šentjur, v septembru 2017. Vir: http://www.ikcsentjur.si/napovedujemo/Josip-Cretnik—pozabljeni-sentjurski-rodoljub/
Monografija obravnava čas med leti 1945 in 1992, vznik in konec socialističnega znanstveno raziskovalnega središča v Sloveniji. SAZU v okviru SFRJ je bila ustanovljena po sovjetskem oziroma ...Humboldtovem konceptu raziskovanja in poučevanja. Ta je akademijam znanosti predpisoval raziskovalno delo, univerzam pa visokošolsko izobraževanje. Pobudnik ustanovitve slovenske, torej nacionalno opredeljene osrednje znanstveno raziskovalne inštitucije je bil Boris Kidrič, njegove ideje so se udejanjile leta 1948, tri leta po ustanovitvi, ko inštuticija dobi naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Čeravno je bilo vprašanje nacionalizma v prvih desetletjih SFRJ občutljiva politična tema, z njim v zvezi pa ravno tako zavzemanje za pravice slovenščine, se je SAZU osredotočala na sestavljanje Slovenskega pravopisa, Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovenskega biografskega leksikona in raziskovalnega dela v projektu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.Preučevanje zgodovine SAZU je povezano z vprašanji znanosti kot ideološke podpore ali subverzije oblasti, z individualnimi usodami posameznih znanstvenikov (Milana Vidmarja, Maksa Samca, Franceta Vebra idr.), a tudi, podobno kakor v trenutno trajajoči ekonomski krizi, z racionalizacijo sredstev za znanost in raziskovanje.Knjiga vsebuje mnogo zanimivih podatkov, v zvezi s katerimi obstaja kar nekaj anekdot. Ste vedeli, da je prva (zunanja dopisna) članica SAZU leta 1969 postala srbska pisateljica Desanka Maksimović in da je prva (dopisna oziroma izredna) članica SAZUja leta 1976 postala slikarka Anica Zupanec Sodnik? Ste vedeli, da je prvi častni član Akademije postal Josip Broz Tito 16. novembra 1948 in da hrvaški književnik Vladimir Nazor sprva ni bil izvoljen za častnega člana Akademije za znanost in umetnost v Ljubljani?Knjigo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017. Vir:http://www.ikcsentjur.si/napovedujemo/Pogovor-o-knjigi-Zgodovina-slovenske-akademije-znanosti-in-umetnosti/
PDF