V članku je v obliki pregleda posameznih etap industrializacije oz. industrijske urbanizacije Slovenije predstavljen razvoj ključnih transportnih sredstev in vzorcev mobilnosti, ki so jim sledili. ...Pregled se začne z analizo modernizacije prometa v drugi polovici devetnajstega stoletja, nadaljuje z obdobjem po prvi in drugi svetovni vojni ter konča po osamosvojitvi Slovenije – v postindustrijskem obdobju. Ključni mejniki modernizacije prometa v obdobju industrijske urbanizacije so postavitev prvih železniških povezav, električnega tramvaja v Ljubljani, uveljavitev motoriziranega prometa in prevlada avtomobila v mestnem prometu sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Pri analizi modernizacije prometa smo posebno pozornost namenili dejavnikom, ki so v obdobju industrializacije najbolj prispevali k prehodu s kolektivnega javnega potniškega prometa na individualna prevozna sredstva. Pri tem smo ugotavljali, da je specifičen vzorec industrijske urbanizacije v Sloveniji še zlasti močno vplival na razvoj avtomobilije, ki je postala nepogrešljiv element v slovenskih mestih. V sklepu smo poskušali na kratko ovrednotiti obstoječe povezave med mobilnostjo in prevladujočimi oblikami prevoza v mestu ter določiti ključne normative nadaljnje modernizacije prometa.
Logotip prevozniškega podjetja Avtoprevozi Kastelec s stilizirano konjsko glavo spominja na nekdanje tovornike, ki so na vozovih s konjsko vprego tovorili blago po deželni cesti skozi Grosuplje.
Fotografija je bila posneta ok. leta 1959 na Avtobusni postaji v Mežici. Miličniki so ustavili Božičevega Tonija samo zato, da so se lahko fotografirali poleg njegovega avtomobila, ki so bili takrat ...na Koroškem še zelo redki. V Črni so bili menda samo trije.
Na fotografiji, nastali tik pred drugo svetovno vojno v Ilirski Bistrici je Strle Anton (1898 -1981) in njegovi hčerki. Anton je bil gozdar, lovec in osebni voznik knežje družine ...Schönburg-Waldenburg. Poročen je bil z Grlj Francesco (1900 -1994). Zakonca Strle sta ves čas med prvo in drugo svetovno vojno živela na Mašunu, kjer so se jima rodili hčerki Nada (1923-2020) in Zora (1926-), ter sin Miloš. Miloš je po drugi svetovni vojni emigriral v Kanado in se tam poročil. Njegovi posmrtni ostanki so bili preneseni v Slovenijo in raztreseni nekaj 100 metrov od gostišča na Mašunu.Fotografijo in tekst prispeval Viljem Grlj.
Prvi fičo (Fiat 600) je k hiši Stanič prišel med letoma 1958 in 1959. Imel je vrata, ki so se odpirala v obratni smeri kot danes. Najdaljša pot, ki so jo z družinskim avtom naredili, je bila v ...Beograd. Fotografijo je prispeval Vinko Stanič.
Naš prvi avto Zastava 750, po domače Fičo, ki ga je izdelovala bivša jugoslovanska tovarna Crvena Zastava. To je eden prvih modelov, letnik izdelave 1962 in ima vrata, ki se odpirajo v obratni ...smeri kot danes. To je bil avto, ki je v svet popeljal naše dedke in babice, očete in mame ter tiste, ki so za naš napredek žrtvovali veliko. Fičo je avtomobil, ki si na poseben način zasluži spoštovanje. Po eni strani je simbol napredka, po drugi strani pa tudi simbol zatiranosti, na katero je bil obsojen delaven jugoslovanski človek. Našo družino je popeljal na marsikateri izlet, tudi na morje, ki so si ga takrat le redki lahko privoščili. Na fotografiji sva moj oče in jaz, stara 3 leta.
Ivan Kocjan s prenovljenim kombijem na Otočcu.»Moj oče, Ivan Kocjan, je bil sposoben, iznajdljiv in ustvarjalen človek. Ko sva bili s sestro Milojko še zelo majhni, je sam izdelal počitniško ...prikolico in nas nekajkrat peljal po Dalmaciji. Mama Zofija pravi, da smo s seboj vzeli jajca, testenine, paradajz, paštete, kruh in kanto za vodo. Oče se je pa najbolj spominjal naših otroških besed: »Tata, dej p’huta.« (pršuta) Mama je v naravi improvizirala štedilnik – nabrala je veje, na njih zakurila in nam kuhala. Počitniška prikolica je bila še mnogo let uporabna kot dom za kokoši.Oče je pogruntal in izdelal mnogo unikatnih izdelkov: za družino, za vnuke in za druge ljudi – sanke, gugalnico, akvarij, vrtečo ploščad za plesalke, drog za raztegovanje hrbtenice, nosilec za anteno, mizo za ping pong, pomožna kolesa za bicikel, vrtiljak, voziček za prevoz umrlih, obešalnik, nosilec za kolo na avtomobilu… Ustvaril je mnogo vrtnih, dvoriščnih in balkonskih ograj ter vrat. Popravil je veliko pokvarjenih vozil in včasih popravil tudi kaj, za kar so strokovnjaki trdili, da se ne da.Starejši kombi je preuredil v »avtodom«. Bil je priročen za potepe, saj je imel sedišča, ki so se raztegnila v ležišča. Ko je odslužil temu namenu, je bil še vedno uporaben za vožnjo drv, sena ali listja, ko so bile pri hiši še živali.Ko se je moja mama poročila in priselila k očetu, smo živeli v stari hiši. Oče jo je čez nekaj let podrl in na istem kraju sezidal novo.Na fotografijah so utrinki iz Dalmacije, prikolica, kuhanje v naravi, prikolica »na stara leta«, nekateri izdelki mojega očeta, ohranjeni še dandanes, preurejen kombi, stara in nova hiša.«Eda La Vita
PDF