Transport accessibility to jobs, education, supply, and public services, which are usually most concentrated in large regional centers, has an impact on lower economic costs (savings in time and ...energy consumption), greater social justice (better and more equal access to jobs and education), and lower pressures on the environment (reduction of harmful emissions and noise, and increased road safety). Transport accessibility as a spatial component affects the widest range of development opportunities in an area, and it should therefore represent a significant component of regional and spatial planning. This book presents the main features of transport accessibility to regional centers as the central pillars of regional and spatial structure in Slovenia. Attention is focused on addressing the situation in accessibility planning itself, followed by modeling geographic reality using spatial analyses in a geographic information system. Emphasis is placed on the state of spatial equilibrium of regional centers. This study also examines the spatial differences in their accessibility, the main reasons for these differences, and the correspondence between regional borders in various regionalization proposals for Slovenia and their centers’ borders of accessibility.
V uvodnem delu obravnavamo urbanistično načrtovanje Ljubljane v preteklosti in predstavimo nove prostorske akte Mestne občine Ljubljana (MOL). V osrednjem delu prispevka razčlenimo temeljne sklope ...Strateškega prostorskega načrta MOL z nekaj najpomembnejšimi poudarki. Pri načrtovanju smo izhajali iz sodobnih načel oblikovanja mesta z upoštevanjem trajnostnega razvoja. Poudarjamo predvsem kakovostno nadgradnjo že urbaniziranih območij, prenovo in sanacijo razpršene gradnje. Poselitev širimo, kjer je to za razvoj občine nujno. Načrtovane so tudi dopolnitve družbene in gospodarske infrastrukture.
Zasnovo organizacije prostora razvijamo v treh značilnih območjih MOL: kompaktnem mestu, obmestju in hribovitem zaledju. V strnjeno zazidanem mestu ohranjamo osrednji koncentrični model in krepimo radialno pozidavo ob krakih, med njimi pa ohranjamo zelene kline. Na ravni obmestja navezujemo na krake mrežo lokalnih centrov in uveljavljamo racionalno rabo prostora z zgostitvami poselitve. Novo poselitev v hribovitem zaledju usmerjamo predvsem v območja obstoječih naselij in ohranjamo krajinske vrednote. Kot pomembne strukturne prvine mesta poudarjamo odprte javne in zelene površine.
V sklopu namenske rabe prostora so posebej obdelani stanovanja, centralne in proizvodne dejavnosti. Podajamo tudi nekaj glavnih usmeritev za razvoj prometa. Zadnji sklop vključuje usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje. Kot glavne elemente razpoznavne strukture mesta opredeljujemo karakteristična območja, povezovalne in velike krajinske strukture.
This study attempts to illustrate the role of regional policy in the development of spatial structures and simultaneously determine the success and the possibly diverse response of individual ...instruments of regional policy to the structures of problem areas. We established that the influences of the regional policy are relatively minor, a consequence of the scant financial means devoted to the stimulation of regional development, the lack of power of the overall regional policy relative to all development currents introduced by inclusion in the European Union, and very aggressive globalization. However, we are able to cite some of its successes, mostly visible on the local level, although at higher levels their influence weakened. Because the goals of the regional policy in the previous period have not been achieved, we suggest some changes that would either strengthen the current method of stimulating regional development or abandon it altogether and turn toward the active stimulation of the polycentric network of cities that would result in the greater competitiveness of individual centers, which we hope would also have positive effects in their immediate hinterland.
Članek sloni na rezultatih mednarodnega projekta iz 5. Okvirnega programa EU pod naslovom URBS PANDENS: Urban Sprawl: European Patterns, Environmental Degradation and Sustainable Development ...(EVK4-CT-2001-00052) sofinanciran iz sredstev EU. Namen projekta je splošno razumevanje o naravi in razsežnosti procesa širjenja mestnega območja ter ugotovitve specifičnih evropskih vzorcev in vzorčno-posledičnih odnosov v procesu širjenja mestnega območja na primeru vzorčnih mest. Projekt združuje ustrezne izkušnje, informacije in znanja potrebne za nadaljnje usmerjanje trajnostnega razvoja poselitve na ravni EU.
V prispevku poskušamo z uporabo diskurzivne analize umestiti aktualne strokovne poglede na urbanistične probleme Ljubljane v širše konceptualne okvire, ki so opazni, če že ne prevladujoči po ...posameznih urbanističnih strokah. Ugotavljamo, da domači strokovnjaki običajno izhajajo iz sistemskega diskurza, ki z naborom izrazov, kot so sistemi, strukture, ravni, celote, politike, vloge, plan ipd., navidezno zagotavlja kompleksnost pristopa. Ta se izkaže kot pretirano abstrakten ter prepletajoč se s političnim diskurzom, ki kot ključni smeri razvoja poudarja evropskost in ekološkost. Prehod iz te abstraktno-sistemske ravni na obravnavo konkretnih problemov je skorajda nemogoč, zato se strokovnjaki zatečejo v ožje terminološke okvire svoje konkretne stroke. Analiz konkretnih primerov se lotevajo deskriptivno in pri ponujanju rešitev ne gledajo na širše povezave in posledice. Ta ozka strokovna samozadostnost očitno še ni zmožna ne odprtosti do drugih strok ne kritične strokovne distance do mestnih politik.
Po krajšem kritičnem uvodnem razmišljanju o soodvisnostih med regionalnim in urbanističnim planiranjem v splošni teoriji in v slovenski praksi regionalnega in urbanega razvoja, se prispevek ...osredotoča na vlogo in pomen slovenskega koncepta policentričnega prostorskega razvoja in na problematiko (bolj ali manj načrtnega) razvoja prometne infrastrukture. Pri tem sta najpomembnejša poudarka na vlogi sedanjega in bodočega sistema avtocest in hitrih cest ter na večji vlogi javnega potniškega prometa.
Članek prikazuje teoretične, metodološke in praktične vidike uporabe regionalnih, prostorskih in okoljskih podatkov, kazalcev in meril za ocenjevanje regionalnega razvoja, regionale strukture in ...regionalnih potencialov v regionalnem in prostorskem planiranju. Predstavljeni sistem kazalcev je nastal na podlagi Interregovega projekta CONSPACE.
Stroke prostorskega planiranja morajo vzpostaviti in izoblikovati interdisciplinarno uravnotežene modele vrednotenja in načrtovanja prostorskega razvoja s skupnimi usmeritvami in cilji. V nasprotnem ...primeru se bo urbani razvoj v Sloveniji še kar naprej in tudi vse bolj vrednotil z defenzivnega in podrejenega stališča. Dobro bi bilo čimprej raziskati, koliko in kako vplivajo sektorsko nepovezane obravnave prostora na koncept strnjenega razvoja naselij in na sposobnost varovanja naravne in kulturne krajine. Urbanisti bi morali razmišljati v dveh smereh: kaj storiti, če interdisciplinarno uravnoteženega modela dlje ali pa sploh ne bo oziroma kako in v kakšnem merilu čim bolj učinkovito delovati? Rešitev se najbrž skriva v odgovoru, zakaj urbanistu ne pripada več pravica do kompleksnega urejanja grajenega prostora. Najbrž zato, ker je predvsem njegovo operativno orodje v novih družbenih razmerah skoraj povsem neustrezno.
Članek podaja glavne usmeritve iz istoimenske raziskovalne naloge, ki jo je avtor obdelal skupaj s soavtorjema prof. Petrom Gabrijelčičem in viš. pred. Almo Zavodnik. Prikazane so vse prednosti in ...nevarnosti, ki jih za slovenski prostor predstavlja vključitev v Evropsko unijo. Splošna načela, najbolj izrazito izražena v dokumentu ESDP, so za Slovenijo sprejemljiva s tem, da je potrebno bolj poudariti mrežo mest, sistem varovanih naravnih območij, konkurenčnost nasproti bližnjim tujim urbanim središčem, pritegniti transportne tokove, iskati tržne niše v kmetijstvu in proizvodnji ter ohranjati identiteto slovenskih mest in krajin.
PDF
