Benthic macroinvertebrata (macrozoobenthos) are widely used for water quality assessments because they are considered as one of the best indicators of habitat quality in running waters, very ...conventionally called as „river health“. Benefits of research on macroinvertebrates include the quick assessment of biological resources for conservation purposes and the detection of water pollution. This research was performed in accordance with the EU Water Framework Directive (WFD). AQEM methodology was used for macrozoobenthos specimen collection from six sampling sites along quarry Ribnica’s main hydroecosystems – the Forest creek (quarry's water supply system) and the estuary of the river Ribnica (Mar-Sep, 2016). Laboratory analyses were carried out for the purpose of separation, counting and final taxonomic identification of organisms. Cluster analysis and diversity index computing were performed using BioDiversity Pro 2.0 software. Our findings suggest the existence of 15 taxa from classes Gastropoda, Hirudinea and Insecta with a total number of 454 sampled individuals. The Insecta class was the most numerous one with respect to the species found, including larvae of the orders Ephemeroptera, Plecoptera, Trichoptera and Diptera. Shannon-Weaver and Simpson diversity indices revealed highly developed communities of aquatic macroinvertebrates at all sampling sites. Water quality along quarry Ribnica based on macrozoobenthos indicator species of saprobity was found to be classified into moderate, low and non to very low polluted (Quality class I-II). Further long-term monitoring studies of macrozoobenthos are necessary in order to keep track of the good ecological status (GES) observed at quarry Ribnica’s aquatic ecosystems.
Terra rossa and eutric cambisol soils were surveyed in Slovenia. At both sites, 6–13 boreholes were drilled in a regular 24 m × 24 m square grid. Soil samples from various depths were taken for gamma ...spectrometric analysis, and radon in soil gas was measured at a depth of 80 cm using an AlphaGuard instrument. The following ranges of activity concentration (Bq kg⁻¹) were obtained for ²³⁸U, ²²⁶Ra, ²²⁸Ra, ⁴⁰K and ¹³⁷Cs: in terra rossa, 64–74, 70–84, 45–49, 293–345, 20–30 and, in eutric cambisol, 55–80, 132–147, 50–57, 473–529, 106–272. Radon activity concentrations in both soils ranged from about 100 kBq m⁻³ to 370 kBq m⁻³.
Extended description:
Poslednji Ribničani: suha roba. Lončena posoda in izdelki domače obrti Domus, izdelovanje, Gasparijeva slika, polizdelki in izdelki suhe robe, obodi za sita, nalaganje suhe robe ...v kanon (pušeljc) pot na železniško postajo in v svet. Krošnjarjenje po vaseh od vrat do vrat, izdelki suhe robe v prodajalni Dom - Kresija v Ljubljani, lesene žlice napisi in reklama - »Za jesen nudimo škafe, čebre, vinske kadi«
Kdo bi ju ne poznal! Naša zdomarja s krošnjo, s kanonom na hrbtu. Zapiski govore, da so že pred letom 1362, ko je bila v loški listini suha roba prvič omenjene kot tržno blago, krošnjarili Ribničani po svetu.
Zdomarji prihajajo ponajveč iz Ribniške doline, roba pa od izdelovalcev, ki žive v vaseh okrog Sodražice.
Svet je tod pust, zemlja skopuška in živeti se ne da od zraka. In zato je naš Ribničan že pred stoletji našel rešitev... Les!
Česa vsega se ni naučil izrezati iz lesa! Vendar je delo zamudno in kruh trdo zaslužen.
Še nekaj potegljajev in kadica bo narejena. Pa obiščimo še kakega Sodražana. Tale dela obode za sita. Za obode je potreben posebno dober les, ta pa je redek in drag.
Gladek les, spretna roka in dober nož in obod je malone nared.
Treba ga je še omehčati in okrepiti, in če bo mož naredil dovolj obodov, jih bo mogoče še danes zapeljal v zadrugo. Da, dovolj jih bo. Voz je poln.
No, če prav premisliš, zadruga ni slaba reč. Kupi ti vso robo hkrati in dobro plača. Kaj hočeš več! Izdelovalec to dobro ve. In tu čaka naš junak - zdomar. Kupil je robo in zdaj pojde z njo v svet. Težak je njegov tovor in pred njih je še dolga pot. Peljala ga bo kam daleč na jug ali pa mogoče visoko v hribe, kjer ni prodajalen in kjer gre njegova roba še v denar.
Kam zdaj? Lani sem bil v Banatu, kjer so mi odmerili žita, letos pojdem na Gorenjsko! Glej no glej, saj to je Jože in Sajevca! Pozdravljen! Pozdravljen! Torej greš tudi ti z doma? Kam to pot? Menda ne v tujino? In zdaj se pomenita o vsem: kako je doma, kdaj se bo hči omožila, kako kaže letina. Povesta si zgodbe in zanimive pripetljaje. Na postaji se ločita. Vsak gre svojo pot. Urlep na vlak, naš junak Jože pa je bi torej sklenil, da jo mahne v hribe. Pot je strma in krošnja pritiska k tlom. Po nekaj urah joda prispe Jože na cilj. Poglej, gospodinje že čakajo! Sicer sem malo zasopel, a pri petih križih, ni vrag, da bi človek stopil počasneje.
(Pogovor z gospodinjami) »Pozdravljeni, pozdravljeni! Dolgo vas ni bilo pri nas. Kaj lepega prinašate?«
»Sita, rešeta, žlice vsake suorte. Pocejn dam... za vas. Le vzemite, boste vidle d imam samo dobro ruobo.«
Kdo bi se mu upiral! Saj ne moreš! Naš Jože že zna prepričati. Malo šale, in zlasti šele, in malo zares - in kupčija je sklenjena. Ljudje ga imajo radi, kamorkoli pride. Saj pravzaprav nikoli ne gre samo za robo in kupčijo. Ljudem je važnejše nekaj drugega - dobra volja.
V mestu pa je podoba čisto drugačna - trgovine z modernim poslovanjem, v katerih ima besedo že tudi industrija. Stvar je tu preprostejše in cene so nižje od krošnjarjevih. Zdomarji - danes jih je samo še kakik 40 od 600, kolikor jih je bilo včasih - se bodo tako počasi porazgubili v hribe, da jih kmalu skorajda ne bomo več poznali. A kaj hočemo, čas hiti in krošnjarjev korak ga ne dohiteva več.
Information:
A report about 'Ribničani', wooden cutlery producers and hawkers, who sell their products on the international market.
Original language summary:
Reportaža o »Ribničanih«, izdelovalcih suhe robe in krošnjarjih, ki svoje izdelke prodajajo po svetu.
Extended description:
Lončarstvo ima na Slovenskem bogato tradicijo. Pred drugo svetovno vojno so pri nas obstajala številna lončarska središča, zlasti v Prekmurju in na Dolenjskem. Uvoz izdelkov iz ...tujine in poplava posod iz umetnih mas, pa so lončarje prisilila, da so po vojni pričeli opuščati to domačo obrt. Zanimanje zanjo, pa zadnja leta spet narašča.
Ribnica na Dolenjskem: izjava Janez Pogorelec o ohranjanju lončarske obrti; delo, izdelki, razlaga postopka, vreteno, oblikovanje, sušenje, žganje, glaziranje in še enkrat žganje (pečenje). Izjava Ana Češarek, kipci, sklede, vinska posoda »majolka« in druge posode. Obdelava gline zanima tudi triletno hči Saro.
Information:
Ribnica: keeping the pottery trade alive.
Original language summary:
Ribnica: ohranjanje lončarske obrti.
Extended description:
V enem od nekdanjih obratov Ribniškega Ristra so dopoldne slovesno odprli proizvodnjo robotov. Zasebno podjetje v teh prostorih sicer že leto dni proizvaja industrijske robote, ...ki so jih izdelali slovenski strokovnjaki, pri projektu pa sodeluje tudi nemško podjetje Motoman, ki je član japonskega koncerna Yaskawa.
Information:
Ribnica: Slovene robots for cars; robots at work.
Original language summary:
Ribnica, slovenski roboti za avtomobile: roboti v delovanju.
Extended description:
Ribnica: panorama kraja, izjava Jože TANKO, župan občine Ribnica, suha roba in lončarski izdelki, zložene deske na žagi, napis Inles, napis Občina Ribnica, center mesta in ...knjižnica.
Extended description:
Ribnica: panorama kraja, izjava Jože TANKO, župan občine Ribnica, suha roba in lončarski izdelki, zložene deske na žagi, napis Inles, napis Občina Ribnica, center mesta in knjižnica.
Ribnica: celebrating municipal holiday in memory of the Emperor’s Frederick III. patent, which gave the people of Ribnica the right to hawking throughout the empire.
Original language summary:
Ribnica: Ribničani praznujejo občinski praznik v spomin na patent cesarja Friderika III., ki jim je podelil pravico do krošnjarjenja po celotnem cesarstvu.
PDF
