Enij je v uvodnem prizoru svojih Analov opisal sanjsko vizijo, v kareri ga je Homer proglasil za svojo reinkarnacijo. Ker je pesnitev verzificirana rimska zgodovina, je simbolno sporočilo Enijeve ...pretenciozne domislice očitno povezano z imperialistično politiko rimske države v Sredozemlju v prvi polovici 2. stoletja pr. Kr. Enij je svojo literarno ambicijo povezal z razvojem Rima v svetovno velesilo in latinščine v kulturno relevanten mednarodni jezik. Petrarka je po Eniju povzel topos Homerja kot duhovnega vodnika latinskih pesnikov, ki si lastijo »imperialno« poslanstvo, in upodobil Enija kot literarni lik, ki si na prizorišču vojne zoper Hanibala izmisli svoje srečanje s Homerjem; ta mu prerokuje Petrarkovo Afriko in novo ero latinske literature. Članek opredeli Petrarkov prispevek k reinvenciji latinske zgodovinske epike kot glasnice političnega in literarnega imperializma, nato pa se posveti dvema zanimivima točkama v poznejši usodi toposa: Andreasu Divusu, avtorju prvega tiskanega prevoda homerskih pesnitev, in Ezri Poundu, ki je v Divusu prepoznal enega od praočetov pesniškega modernizma ante litteram.
Avtorica predstavi vojaške napise iz Celeje in okolice; bene-ficiarski napisi, ki so že bili predmet raziskave, so navedeni le tabelarično. Napisi so zbrani v katalogu (delitev mesto – ager), kjer ...transkripciji sledi še prevod. V osrednjem delu so vojaški napisi analizirani glede na vojaške funkcije in enote, ki so iz-pričane na napisih. Avtorica opozarja tudi na druge posebnosti: imena, ikonografijo, jezikovne značilnosti ... Velik del vojaških napisov predstavljajo nagrobniki, votivni so trije, počastitvena dva. Največ celejskih vojakov je svoje služenje opravilo v Drugi italski legiji, torej v edini noriški legiji. Na napisih so izpričani predvsem navadni vojaki in veterani, srečamo pa tudi pretori-jance in centurione
Helenistička učenja nastaju u svezi s povijesnom propašću polisa i
uspostavom najprije Helenističkoga, a potom i Rimskog Carstva. Ta
sveza se očituje i u tome što srednja stoa etički opravdava rimski
...imperij. Svjetska je vladavina Rimljana, prema stoicima, opravdana
utoliko što se etički nerazvijeni narodi pokoravaju Rimljanima kao etički nadmoćnima, te se tako etički usavršavaju. Istinska zajednica
za stoike nije više polis nego kosmopolis. Glavni predstavnici srednje
stoe Panaitije i Poseidonije smatraju da Rim ima povijesno poslanje da, kroz svoju svjetsku vladavinu, ozbilji misao bitne jednakosti među
ljudima i potvrdi vrijednost pojedinca kao osobe. Stoici u Rimu vide
onu povijesnu snagu koja u svijetu može ozbiljiti stoički kosmopolis.
Tako se pitanje etičkog opravdanja Rimskog Imperija postavlja u okviru pitanja istinske zajednice kao zajednice etički usavršenih pojedinaca. Iako stoici odbacuju Aristotelovo učenje o opravdanosti
ropstva, te ljude razlikuju prvenstveno prema njihovoj umnosti, u svojem se opravdanju Imperija načelno služe istim načinom obrazlaganja kao i Aristotel. Ciceron je u svojim djelima De re publica
i De officiis prenio temeljne helenističke misli, a nova rimska stoa
(Seneca, Marco Aurelije) preuzela je i dalje razvila stoičko učenje.
Takvo se opravdanje Imperija zatim nalazi i u rimskih historiografa
Livija i Tacita.
PDF
