Contemporary discussions often focus on questions such as What is Slovene literature and Who can be considered a Slovene writer. This shows that literature is one of the central fields of discourse ...related to topics including the understanding and definition of the Slovene nation and questions concerning national minorities. The authors discuss the functionality, practical value and arbitrariness of concepts such as the common Slovene cultural space, “matična” (kin-state literature) and “zamejska literatura” (literature of Slovenes living in neighbouring countries), minority literature, the supra-regional sphere of interaction, and literary affiliation. On the example of Carinthian Slovenes’ literature and with due consideration of contemporary literary multilingualism in Slovenia, the authors show that the common ethnic, identity and lingo-cultural discourses are highly problematical and do not reflect the diversity of contemporary literary practices.
Boris Pahor in izbira slovenskega jezika Deganutti, Marianna
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
11/2023, Letnik:
15, Številka:
15
Journal Article
Recenzirano
Prispevek obravnava izbiro jezika pri Borisu Pahorju. Tovrstna izbira je ključna odločitev vsakega večjezičnega pisatelja. Ob upoštevanju objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki so vplivali na ...Pahorjevo odločitev (od tržaškega družbenega, političnega in zgodovinskega konteksta pa vse do biografskih vidikov), sem pokazala, da sta imela motivacija za pisanje in Pahorjev simbolični odnos do slovenščine pomembnejšo vlogo kot njegove jezikovne veščine. Pahorjeva izurjenost v pisni uporabi italijanščine bi bila lahko v nekem trenutku njegovega življenja boljša od njegove slovenščine. Druga je bila namreč jezik, ki se ga je moral ponovno naučiti – skoraj kot samouk. Toda kar je odločilno vplivalo na njegov sklep, da bo svoje romane pisal v slovenščini, ima opraviti z nujo, da svojo zapostavljeno identiteto karseda močno izpriča.
Restoration censorship forced European Romantic literature to retreat from society and politics into subjective intimacy, fantasy, mythology, history, and exotic places. In addition to conforming to ...restrictions, however, censorship also led writers to evade its control (pseudonyms, publication abroad, allusive style) and, more rarely, to overt or covert rebellion (petitions, satire, etc.). An example of this is the German sonnets written by the Slovenian romanticist France Prešeren in the mid-1830s as a poetic response to the public controversy over the cultural strategies of national revival (the so-called Slovenian ABC war) and the behind-the-scenes struggles over the censorship of the poetry almanac
Krajnska čbelica
(Carniolan Bee). With their illocutionary force, Prešeren’s sonnets are directed against prominent collaborators of censorship and the centers of ecclesiastical and secular power that wanted to keep the embrionic Slovenian literary field under their control. These poems move between satirical irony and sentiment, between the fictional suspension of dominant positions in the field and the search for sympathy for the depressing lack of consecration. The satire against the censors of his elegy dedicated to Matija Čop stands out with its acrostic and the affect of rage.
Sodobne razprave - od diskusije prešernovske strukture do vprašanja, kaj je slovenska literatura oziroma literatura na Slovenskem in kdo je lahko slovenski avtor - ponazarjajo, da je vprašanje ...literature eno izmed osrednjih diskurzivnih polj, ki se neposredno dotikajo tako problematike pojmovanja in opredeljevanja slovenske nacije kot tudi vprašanja narodnostnih manjšin. Avtorja osvetljujeta funkcionalnost, uporabnost in arbitrarnost konceptov, kot so skupni slovenski kulturni prostor, matična in zamejska književnost, manjšinska književnost, nadregionalni literarni interakcijski prostor in literarna pripadnost. Na primeru sodobne literature koroških Slovencev in z ozirom na literarno večjezičnost v današnji Sloveniji opozarjata na problematičnost etničnih, identitetnih in jezikovno-kulturnih opredelitev in oznak, ki ne odslikavajo raznolikosti sodobnih literarnih praks.
Članek obravnava vprašanje izbire jezikovnega koda pri slovenskih literarnih ustvarjalcih v Italiji. Tudi pri tej manjšinski skupnosti, podobno kot pri Slovencih na avstrijskem Koroškem, lahko ...opazimo premik pri izbiri jezika, saj se nekateri odločajo za pisanje v svojem drugem jeziku oz. jeziku okolja ali za dvojezično oz. translingvalno pisanje. V članku avtorica ta pojav poveže s psiholingvističnimi teorijami o čustvenih vidikih izbire jezikovnega koda, ki dokazujejo, da obstajajo različne stopnje čustvenega doživljanja jezika, na katerega seveda vplivajo zelo različni (tako notranji kot zunanji) dejavniki. Ker je odzivov na literarni večjezični pojav precej in ker sami avtorji v različnih oblikah utemeljujejo svojo izbiro, jo želi prispevek na podlagi ugotovitev psihologije večjezičnega govorca uokviriti in razložiti na primeru slovenskih avtorjev v Italiji.
