The Media of Memory Pusnik, Marusa; Luthar, Oto
2020, 20200831, Letnik:
29
eBook
Blick ins BuchThis book explores the nexus of media and memory practices in contemporary Slovenia. In the age of mediatised societies, the country’s post-socialist, post-Yugoslav present has become ...saturated with historical revisionism and various nostalgic framings of the past. Pušnik and Luthar have collected a wide range of case studies analysing the representation and reinterpretation of past events in newspapers, theatre, music, museums, digital media, and documentaries. The volume thus presents insights into the intricacies of the mediatisation of memory in contemporary Slovenian society. The authors engage with dynamic uses of media today and provide new analyses of media culture as archive, site of historical reinterpretation, and repository of memory.
This third edition of Historical Dictionary of Slovenia contains a chronology, an introduction, appendixes, and an extensive bibliography. The dictionary section has over 500 cross-referenced entries ...on important personalities, politics, economy, foreign relations, religion, and culture.
Članek prikazuje rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, katere so tiste turistične prakse, ki jih turisti kot trajnostne dojemajo na slovenskih turističnih destinacijah s trajnostnim ...certifikatom Slovenia Green. Izbrali smo osem destinacij. Poglavitna metoda dela je bilo anketiranje, kateremu je sledila analiza rezultatov. Analizirali smo 1444 anket. Ugotovili smo, da trajnostni certifikat za turistične destinacije pozna le slabih 50 % anketirancev, da je najbolj prepoznavna trajnostna praksa na destinacijah možnost uporabe vode za pitje iz pipe ter da je največja pomanjkljivost na destinacijah neustrezen javni potniški promet. Ugotavljamo, da bi destinacije morale investirati v učinkovitejšo propagando trajnostnega certifikata in posebej na področju javnega potniškega prometa storiti vidnejši napredek.
The A to Z of Slovenia Plut-Pregelj, Leopoldina; Rogel, Carole
2010., 2010, 2010-05-20, Letnik:
237
eBook
For more than 1,300 years Slovenes had lived in Eastern Europe without having a separate Slovene state, but in December of 1990, they voted for independence, or, put more appropriately, for ..."disassociation" from Yugoslavia. Unfortunately, Slovenia had to fight for its independence, which it did not fully achieve until 1995 after its bloody disintegration with Yugoslavia was over. Since independence, however, Slovenia has prospered; its economy is far ahead of other former communist states and in 2004 Slovenia acceded to both NATO and the European Union, the only republic of former Yugoslavia to do so. The A to Z of Slovenia covers the history of Slovenia and its struggle to gain independence from communism. This is done through a detailed chronology, an introduction, appendixes, a bibliography, and hundreds of cross-referenced dictionary entries on some of the more significant persons, places, and events; institutions and organizations; and political, economic, social, cultural, and religious facets.
Na podlagi temeljite analize naravnih, kapitalskih in človeških virov podajajo avtorji celovit pogled na pomembne strukturne spremembe, ki so se zgodile v slovenskem kmetijstvu po osamosvojitvi in ...spremembi družbenega sistema, predvsem po vstopu Slovenije v EU.
Raziskava korozijskih uravnav v Sloveniji podaja sistematično klasifikacijo korozijskih uravnav na podlagi njihovih geoloških in morfoloških značilnosti. Klasifikacija jih združuje v štiri ...kategorije: kraški ravnik, suho kraško polje, robna uravnava kontaktnega krasa in robna uravnava fluviokrasa. Kraški ravniki so največji in nastanejo z denudacijo v stabilnih tektonskih in hidrogeoloških razmerah. Suha kraška polja so zaprte živoskalne kotanje le mestoma prekrite s sedimenti. Robne uravnave kontaktnega krasa so nastale na stiku kraških in nekraških kamnin. Robne uravnave fluviokrasa so nastale z večfaznim razvojem kraških polj zaradi tektonske dejavnosti. Ta raziskava prispeva k boljšemu razumevanju korozijskih uravnav in lahko pomaga pri njihovi identifikaciji in upravljanju v kraških območij.
V prispevku je predstavljena podnebna tipizacije Slovenije za klimatološko obdobje 1991-2020. Izhodišče za členitev je bila Köppen-Geigerjeva klasifikacija, ki pa je pregroba za prikaz vseh podnebnih ...specifik Slovenije. Z upoštevanjem dodatnih temperaturnih in padavinskih kriterijev smo slovensko podnebje razčlenili na štiri osnovne tipe z devetimi podtipi: zmerno sredozemsko (obalno in zaledno), zmerno celinsko (severovzhodne, vzhodne in jugovzhodne ter osrednje Slovenije), gorsko (višjega in nižjega gorskega sveta) in podgorsko podnebje (zelo vlažno in vlažno).
PDF
