Zbirka 134 orinjasjenskih koščenih konic z masivno bazo iz Potočke zijalke je po 90 letih od odkritja še vedno največja takšna zbirka v Evropi. Konice, ki so bile večkrat predmet različnih ...raziskav, so bile najdene v dveh plasteh na dveh lokacijah z različnim bivalnim in sedimentacijskim mikrookoljem. Glede na vzdolžni presek konic sta z velikim številom primerkov v obeh plasteh in na obeh lokacijah zastopana dva različna tipa konic: ploščat in vretenast, ki se razlikujeta tudi po tehničnih lastnostih. S po enim primerkom je zastopanih nekaj monotipov, med katerimi je tudi t. i. tip mladečke konice. Sto sedemnajst konic obeh glavnih tipov je tokrat prvič sistematično analiziranih z uporabo standardnih parametričnih in neparametričnih statističnih postopkov na podlagi kombinacij 20 znakov: 9 metričnih in 11 opisnih. Glede na izsledke analiz je predlagana vrsta novosti o domnevnih razvojno-tehničnih izboljšavah konic, načinu nasaditve, popravilu poškodb, izdelavi nastavkov za večje konice in pomenu zarez na robovih nekaterih konic. Avtorja ugotavljata, da gre pri tipu vretenastih konic Potočke zijalke za tehnično izpopolnjeno obliko konice z masivno bazo, ki si upravičeno zasluži naziv konica Potočka zijalka ali olševska konica.
Analizirali smo vzorce steklenih posod in okenskega stekla s poznoantične utrdbe Korinjski hrib pri Velikem Korinju. Steklene najdbe s tega najdišča, datiranega v 6. st., kažejo značilen, vendar ...omejen spekter posod, predvsem kozarce brez noge, kozarce na nogi in okensko steklo. Rezultati arheometričnih analiz so pokazali nepričakovane sredozemske sestave steklenih mas, ki nakazujejo, da je bilo najdišče lahko vpeto v bizantinsko trgovsko mrežo ali sistem vojaške oskrbe.
Rimsko grobišče Marof na Igu Grahek, Lucija; Horvat, Jana
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
07/2022, Letnik:
73
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Grobišče na Marofu pripada rimski naselbini na Igu, vikusu na upravnem območju kolonije Emone. Odkrili smo 27 žganih in en skeletni grob, datirani so od druge polovice 1. do konca 3. ali do 4. ...st. Večina grobov je bila močno poškodovanih ali izropanih. Grobne jame in pridatki se dobro ujemajo z drugimi grobišči na emonskem podeželju. Na jugozahodnem delu grobišča so ob poti stale verjetno tri obzidane grobne parcele. Raziskana je bila ena s štirimi žganimi grobovi. Na nekoliko ločenem, severovzhodnem delu so bile štiri skupine grobov, verjetno v okviru neobzidanih družinskih grobnih parcel. Trije razmeroma bogati moški grobovi severovzhodnega dela, iz druge polovice 1. ali prve polovice 2. st., so vsebovali nož in strgalo, ki ju morda lahko povezujemo s strojarstvom. Na podlagi razdelitve grobišča v dva dela in razlik v načinu pokopa se zdi, da bi lahko šlo za dve skupini prebivalstva.
Odkrili smo več faz ceste, ki je prečkala grobišče. Med koncem 4. in 6. st. so ob cesti skopali veliko jamo ter vanjo odvrgli cel nagrobnik in več delov nagrobnih spomenikov.
Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antičnega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske ...podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimskodobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje ...njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo
Prazgodovinska naselbina na prostoru današnje Ljubljane je bila zgrajena na stičišču pomembnih prometnic in je delovala kot trgovsko središče že od kulture žarnih grobišč. Življenje v njej ...je potekalo od 13. do 5. st. pr. n. št., pri čemer je od sredine 8. in v 7. st. pr. n. št. opazen drastičen upad v poselitvi, kar se odraža tudi v majhnem številu grobov. Notranja struktura naselbine, odkrite na Tribuni (predel Prul), nam priča o premišljeni, dobro načrtovani ter strnjeni poselitvi. V njej se zrcalijo zametki urbanih elementov, sploh upoštevajoč domnevo, da je akropola stala na strateško pomembnem Grajskem hribu in da je bilo na Tribuni »spodnje mesto« večjega naselbinskega areala, v katerem so živeli in ustvarjali obrtniki (rokodelci) in trgovci. Ob reki Ljubljanici bi smeli pričakovati predel z gospodarskimi objekti oz. delavnicami ter pristan, na območju Poljan pa zaradi rodovitnih evtričnih rjavih tal polja, na katerih so uspevale kultivirane rastline.
V prispevku preučimo in ocenimo organizacijske učinke socialnega kapitala v Upravni enoti Litija. Socialni kapital je večplasten in težje merljiv pojem, zato ga obravnavamo s kombinacijo metod po ...korakih orodja SCAT in z njimi ovrednotimo organizacijske učinke socialnega kapitala (socialni kapital organizacij, socialna mreža organizacij in učinki v prostoru). V sklopu raziskave je bilo izvedeno anketiranje društev, intervjuvanje predstavnikov vozliščnih organizacij in metoda fokusne skupine. Z evalvacijo rezultatov raziskave na fokusni skupini smo izbrane metode ocenili kot primerne za vrednotenje organizacijskih učinkov socialnega kapitala. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je socialni kapital v skupnosti razvit, kažejo se možnosti za izboljšanje strukturne razsežnosti (mreženje, nastanek premostitvene organizacije).
Grobišča pri Humku v Dobovi Tina Berden; Primož Pavlin
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
06/2021, Letnik:
72
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V članku so predstavljeni rezultati zaščitnih izkopavanj na zemljišču Antona Humka v Dobovi, kjer so leta 1981 naleteli na 34 grobov. Sodijo v pozno bronasto dobo, rimsko dobo in zgodnji srednji vek. ...Iz teh obdobij so v bližini znana še druga najdišča, ki kažejo, da je bilo območje Brežiških vrat gosto poseljeno.
Sondiranje na Sloki gori in Vinjem hribu nad Vinom, ki je bilo opravljeno v letu 1999 v okviru raziskav prazgodo- vinskih utrjenih naselij na Dolenjskem, osvetljuje severozahodni rob poselitve ...dolenjske halštatske skupnosti. Gre za manjši višinski naselbini v hribovitem zaledju Ljubljane, na obeh sta bili ugotovljeni dve poselitveni oz. gradbeni fazi, ki ju po sicer skromnih najdbah lahko datiramo v mlajše halštatsko obdobje.