Prizadevni član Sokola v Ilirski Bistrici Janko Kovačič je vodil telovadno vrsto članov in članic domačega Sokola na zletu Hrvaške sokolske župe »Vitezič« v Lovranu. Posebno sta se na nastopu ...izkazala prav Janko Kovačič in gost zleta Stane Vidmar vrhunski telovadec Sokola 1. iz Ljubljane z vajami na orodju. Prisotni so bili tudi navdušeni nad nastopom Bistriških sokolic. Z desne Viktor Tomšič, podstarosta, Josip Samsa starosta, praporščak Tone Oprešnik in Stane Vidmar. Z leve Janko Kovačič in njegova sestra Minka, Poldi Samsa starostova hčerka …
Izjemno bogato sokolsko dejavnost v Ilirski Bistrici v letu 1912 je vsekakor kronal izlet petih najbolj aktivnih članov društva na vsesokolski izlet v Prago. V delegaciji so bili Josip Samsa ...starosta, Viktor Tomšič podstarosta, Ivan Tomšič tajnik ter člana Jože Hrvatin in sokolica Vida Samsa. Pred odhodom iz Prage so se člani slovenske sokolske delegacije na tem zletu še fotografirali. Bistričane je prišel na kolodvor pozdravit še bistriški praški študent Vinko Šket, v zadnji vrsti s slamnikom. Med udeleženci je moč prepoznati še člane sokola Ljubljana-Šiška. Zanimivo, da so sokolice v civilnih oblekah, ker jim uprava železnice ni dovolila na vlak v sokolskih krojih.
Vodstvo Ilirskega Sokola v Ilirski Bistrici, 1908. Ilirsko-bistriško telovadno društvo Ilirski Sokol je bilo ustanovljeno kot tretje sokolsko društvo na slovenskih tleh; takoj za ljubljanskim 1863, ...in kranjskim leta 1865. Sodimo, da je bilo to leta 1867, kajti leta 1871 so že razvili svoj prvi prapor in ga blagoslovili v cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici. Sledilo je zatišje in ponovna oživitev sokolske dejavnosti leta 1905. Do svetovne vojne je njegova dejavnost dosegla vrhunec telesno kulturne dejavnosti pa tudi narodne, družabne, glasbene in gledališke dejavnosti. Ker je prvi sokolski prapor pogorel v tovarni Pekatet so leta 1909 razvili svoj že drugi sokolski prapor, leta 1912 pa so sredi kraja odprli nov sokolski dom, kot svoj največji uspeh.Leta 1911 je Janko Kovačič član bistriškega sokola postal član slovenske sokolske reprezentance in na tekmovanju 12 narodov v Turinu pod vodstvom dr. Viktorja Murnika, dosegel najboljši rezultat v suvanju krogle. Slovenska reprezentanca je dosegla 4. mesto med vsemi nastopajočimi.Na sliki: Vodstvo Ilirskega sokola leta 1908 V sredi sedijo z leve Viktor Tomšič podstarosta, Josip Samsa starosta in načelnik Robert Bilc.
Med mnogimi še ne prepoznanimi osebami na fotografiji sta prepozna takratni celjski župan Alojz Mihelčič (1880-1975), ki sedi prve z leve, in g. Pišek, stoji prvi z leve. Po slednjem, ki je imel ...gostilno v Čretu pri Celju, je v ustnem izročilu poimenovano celjsko mestno pokopališče. Na delu zemljišča, kjer je sedaj pokopališče, naj bi g. Pišek prideloval zelenjavo. Fotograf: Franjo Kunšek, Celje
Spominska plošča padlim metliškim telovadcem7. junija 1957 je v Metliki potekalo praznovanje 50-letnice organizirane telesne vzgoje v Metliki. Prva telesnovzgojna organizacija v Metliki je bila ...Belokranjski sokol. Praznovanje so zaznamovali parada in telovadni nastopi vseh kategorij telovadcev na Pungartu. V Belokranjskem muzeju so odprli lepo obiskano razstavo. V avli Doma partizana (nekdaj Sokolskega doma, kasneje Doma Edvarda Kardelja ter sedaj Kulturnega doma Metlika) so odkrili spominsko ploščo 28 metliškim predvojnim telovadcem, povečini naraščajnikom metliškega Sokola, ki so izgubili življenje v boju z okupatorjem ali kot žrtve fašističnega nasilja. vir: Zvonko Rus, Kronika mesta Metlike II
Zbirateljski prijatelj Jadran Krašovec iz Račic pri Podgradu me je pred desetimi leti prijetno razveselil. V strugi rečice Bistrice blizu izvira pod ruševinami starega bistriškega gradu je sin Tadej ...odkril v vodi odvrženo staro sokolsko pasno sponko. Sodim, da je pasna spona ležala v vodi vsaj 90 let. Potem, ko je fašistična Italija prepovedala sokolsko dejavnost tudi v Ilirski Bistrici, zaplenila Sokolski dom in kaznovala vse, ki so nosili sokolske oznake, je verjetno nedkanji član domačega Sokola v stiski zalučal sokolsko spono v rečico. In tam je čakala tolika desetletja, da jo mladenič Tadej spet potegne na suho. Na sponki se pozna, da jo je voda že malo načela. Kljub temu pa je ob redkih sokolskih predmetih, ki so preživeli ta nesrečni čas, za domačo zgodovino zelo pomembna!
Slovenska sokolska tekmovalna vrsta se je pod vodstvom dr. Viktorja Murnika udeležila mednarodnega tekmovanja v Torinu med 11. in 14. majem 1911, kjer je dosegla med 12. narodi odlično 4. mesto. ...Slovenci so tako prvič v mednarodni areni opozorili nase. Tekmovalno vrsto so sestavljali Janko Kovačič Sokol Ilirska Bistrica, Fuks, Pristov, Simončič, Stane Vidmar, Smole in Thaler. Tekmovali so v osmih panogah: obvezni prosti vaji na parterju, bradlji, krogih, konju z ročkami, drogu, plezanju po 8 m visoki vrvi, suvanju 7,25 kg težke krogle in teku na sto metrov. Janko Kovačič je bil izredno uspešen v vseh disciplinah, posebno pri suvanju krogle. Sunil jo je izjemno daleč in za to dobil več točk kot cela italijanska tekmovalna vrsta skupaj. Slovensko tekmovalno vrsto so prehiteli le Čehi, Francozi in Italijani. Za Slovenci so bili Luksemburžani, Hrvati in Romuni. Slovenskim tekmovalcem so ob vrnitvi pripravili na železniški postaji v Ljubljani veličasten sprejem.V zapuščini dr. Viktorja Murnika je ohranjen čudovit pokal, ki so ga slovenski tekmovalci prejeli za svoj uspešen nastop v Torinu. Na spodnjem delu pokala so umetniško oblikovane tri figure telovadcev. Ob robu pokala preberemo delni napis: Maggio 1911 (maj 1911). Tako je sokolski pokal osvojen v Torinu, v velikem deležu tudi Ilirsko Bistriški.
Neposredno po končani prvi svetovni vojni so sokolski navdušenci znova obnovili Telovadno društvo Sokol Ilirska Bistrica. Poleg članstva in članic so zbrali številni podmladek. Spet so organizirali ...redne telovadne vaje v Sokolskem domu. Znani so nastopi v okoliških krajih. Načelnik in vaditelj je bilznani domači telovadec Vekoslav Lojze Zajec (sredi slike med dekleti). Starosta Sokola je postal Franc Samsa Žefin. Med naraščajniki prepoznamo Milana Šajna, Tihomila Šlenca, Vladimira Polha, Kristjana Hodnika in Sergeja Kraigherja (na skrajni desni, ležeči deček). Med člani pa prepoznamo Aleksandra Ličana, Draga Muho, Alojza Gaertnerja, Kristjana Hodnika in Franca Samso. Slika je nastala nastala na stopnišču pred Sokolskim domom verjetno leta 1920. Italijanska oblast je grobo ovirala dejavnost, morali so se odreči sokolskega imena, prepovedani so bili sokolski simboli, sokolski kroji, odžagali so kovinskega sokola z nadstreška sokolskega doma pregnali sokolske voditelje, zaplenili sokolski dom in končno prepovedali sokolsko društvo.
Skupina metliških sokolov na otvoritvi razstave Leon 120 let, posvečene olimpioniku Leonu Štuklju, ki je bila odprta12. novembra 2018 v Galeriji Dolenjskega muzeja.Na fotografiji od leve proti ...desni:Duško Bračika, Cveto Šuligoj, Borut in Srečko Muc, Janez Vraničar – Luigi, Bojan Vraničar, Mojca Vraničar, Nenad Jelenčič, Jože Vraničar, Janko Bračika in Miha Pezidrec.
