Zaradi staranja prebivalstva se razvite države vse bolj spopadajo s povečevanjem potreb po zagotavljanju ustrezne stanovanjske oskrbe za starejše ljudi in (s tem) s povečevanjem finančnih potreb za ...zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev za starejše. Članekizhaja iz predpostavke, da bi lahko te potrebe zmanjšali s fizičnim (pre)oblikovanjem grajenega bivalnega okolja, s čimer bi starejšim ljudem omogočili, da bi lahko čim dlje ostali v domačem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim boljkakovostno. Predstavljeni in kritično analizirani so trije pristopi: prilagajanje bivalnega okolja po načelu oblikovanja za vse, preureditev bivalnega okolja v pametno (inteligentno) okolje na podlagi podpornih tehnologij, vključitev bivalnega okolja v omrežjeoddaljenega nadzora. Izkazalo se je, da se kljub prednostim in priložnostim preoblikovanja grajenega prostora pojavljajo številne pomanjkljivosti, nevarnosti in dileme. V sklepu so predstavljena razmišljanja o načinih in možnosti uveljavitve obravnavanih pristopovv praksi; Due to ageing of the population, developed countries are dealing with increasing needs in providing adequate residential care for older people and (with this) demands in providing appropriate social and services for the elderly. This article assumes thatthese needs could be reduced with the physical (re) design of the built living environment, by which elderly people would be given the opportunity to remain in their home environments as long as possible, capable of independently living with as high a quality of life as possible. Three approaches are presented and critically evaluated: adaptation of the living environment according to the principles of design for all, arrangement of living environments in the smart (intelligent) environment based on the assistive technologies, integration of the living environment into a remote monitoring network. It turns out that despite the advantages and opportunities of the built environment redesigning many weaknesses, risks and dilemmas appear. In the conclusion, some ideas are presented on how approaches discussed could be implemented in practice.
Poznavanje značilnosti psihološkega delovanja starejših je prvi pogoj za razvijanje načinov ohranjanja in izboljšanja njihove kompetentnosti, blagostanja in vključevanja v družbo. V prispevku ...predstavljamo ugotovitve slovenske raziskave o poznavanju dejstev o staranju in značilnostih starejših oseb pri velikem vzorcu različno starih in različno izobraženih odraslih. Z ravnjo izobrazbe se poznavanje dejstev o starejših povečuje, mladi na prehodu v odraslost in starostniki pa v primerjavi s posamezniki v zgodnji in srednji odraslosti poznajo nekoliko manj teh dejstev. V splošnem je poznavanje psihološkega vidika staranja, značilnosti starejših in njihovih potencialov za učenje, spreminjanje in delo na razmeroma nizki ravni. Večina odraslih pozna dejstva o telesnem stanju, zdravju in nekaterih posebnostih psihološkega delovanja starejših. Precej razširjena pa so zmotna prepričanja, ki odražajo negativne stereotipe o staranju in starejših osebah, zlasti na področju spoznavnega, oziroma širše, psihosocialnega delovanja starejših. Na tej podlagi menimo, da je za formalno in neformalno izobraževanje pomembno ustrezno informiranje odraslih.
Avtorica predstavi pomen izobraževanja starejših odraslih za dejavno staranje v dolgem prehodnem obdobju, imenovanem »čas med delom, upokojitvijo in starostjo«. Ta koncept prehodnega obdobja, prehoda ...v starost, namreč danes nadomešča starejši koncept pokoja. V tem času ljudje v poznejših letih življenja opravljajo plačano delo, se izobražujejo, se (občasno) vračajo na trg dela, delajo prostovoljno. Avtorica piše o prebivalstvenih spremembah in o pomenu izobraženosti vseh in vseh skupin starejših odraslih za soočanje s staranjem družbe. Dušana Findeisen zastane pri vprašanju značilnosti izobraževalnih programov za starejše odrasle, obravnava vrednote, nosilce in oblike izobraževanja starejših. Nazadnje opiše slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje kot konceptualno eno najbolj celostno domišljenih oblik in modelov izobraževanja ljudi v poznejših letih življenja.
Po podatkih OECD naj bi se v letu 2050 v Evropi razmerje upokojenec : zaposleni v povprečju približalo razmerju 1 : 1, kar bi pomenilo izreden pritisk na javne finance, zdravstveno oskrbo ter stroške ...dolgotrajne oskrbe starejših v okviru BDP (trajnostno uravnavanje javnih financ in visoki stroški delodajalca). Zaradi tega bi višji prispevki za socialno varnost in druge obdavčitve občutno znižali življenjski standard prebivalstva.
Članek opisuje stanovanjske trende v Češki republiki. Določajo jih družbene, gospodarske, tehnične in kulturne spremembe, ki v zadnjih dveh desetletjih potekajo v srednji Evropi, in so hkrati ...pozitivni in negativni. Pozitivna trenda sta dvig količine ter kakovosti stanovanjskega prostora in raznolikost arhitekturnih rešitev za posamezne naročnike. Negativni trend pa je širitev urbanega prostora, ki skupaj s čedalje več avtomobili uničuje naravo ter prostor in manjša vrednost zemljišč. Razvoj je neizogiben, zato se je treba načrtovanja pokrivanja stanovanjskih potreb lotiti razumno in multidisciplinarno ter razumeti potrebe človeka in narave.