U radu se, na korpusu izmišljenih prezimena nadijevanih nahodima prihvaćenim u tršćanski orfanotrofij u godini 1839., ispituju jezično podrijetlo, raznovrsnost oblika i učestalost upotrebe/tvorbena ...plodnost sufikasa i posebnih jezičnih segmenata kojima su ona bila konstruirana. Navedena se obilježja sufikasa i završnih segmenata koji su bili upotrebljavani za konstrukciju prezimena promatraju u okvirima jezične, nacionalne i konfesijske heterogenosti grada Trsta u XIX. stoljeću.
Problematika odabira optimalnog rješenja smještaja trase infrastrukturnih objekata prisutna je u većini razvijenih država. Pritom je primarni problem prepoznavanja i objektivnog sagledavanja svih ...utjecajnih čimbenika. Cilj je ovoga rada pokazati kako se primjenom metode višekriterijske analize mogu dobiti zaključci vezani za vrednovanje i izbor odgovarajuće trase željezničke pruge pri postupku planiranja i projektiranja. U radu se daje pregled mogućeg sagledavanja i vrednovanja varijantnih rješenja trasa željezničke pruge. Za ostvarenje cilja istraživanja postavljen je model odabira optimalne trase željezničke pruge primjenom višekriterijske analize. Predloženi teoretski model primijenjen je za odabir željezničke trase koja povezuje Rijeku, Kopar i Trst.
Potreba da se u Istri sagradi psihijatrijska bolnica za oboljele osobe na poluotoku bila je prisutna već na početku XIX. stoljeća. Ovaj rad sadrži pregled stavova koje su izrazili savjetnici ...Zemaljskog odbora Istre u drugoj polovici XIX. stoljeća. Počevši od stavova zauzetih na sjednici od 15. ožujka 1864., u eseju je prikazan put Zemaljskog odbora u odnosu na izgradnju umobolnice – od pretpostavke podizanja nove bolnice na području Monte Ghira do stvarne izgradnje Provincijske bolnice Santorio Santorio (postojeće) na brdu Sv. Mihovila u Puli. Navode se i razlozi zbog kojih su savjetnici odustali od izgradnje psihijatrijske ustanove u Istri u korist doma za oboljele u sklopu tršćanskoga bolničkog kompleksa, gdje su mnogi istarski pacijenti našli smještaj već od kraja XVIII. stoljeća pa do kraja Drugoga svjetskog rata. Tijekom vladavine Habsburške Monarhije još su brojni drugi gradovi ondašnjega Carstva prihvaćali duševne bolesnike iz Istre, o čijim je tužnim i mučnim prilikama izvijestio Matteo Campitelli u svome dirljivom govoru na sjednici Istarskog pokrajinskog sabora 1886. godine.
Moja stara mama Johana Mulej(por.Šarf) se je rodila 14.aprila 1887 v bajtarski družini v Bohinjski Beli. Bila je najboljša učenka v razredu, vendar pri hiši ni bilo denarja, da bi ji omogočili ...nadaljnje šolanje. Kot sobarica je delala v hotelu Petran na Bledu, kjer se je zelo priljubila družini grofa Windischgreza, ki je preživljala poletja na Bledu. Ob koncu sezone, ko je bila stara 17 ali 18 let, so jo vzeli s seboj na Dunaj. Tu se je intenzivno učila nemščine, kasneje, ko je z družino bivala tudi v Trstu in Pragi, pa še italijanščine in češčine. V življenju je imela visoke cilje, ki jih sama ni mogla uresničiti, jih je pa prenesla na svoja dva otroka, Fanči in Ludvika. Fotografija je bila posneta v Trstu.
DOSP je kratica: Dijaško Obmejno Srečanje Primorske. – Ideja zanj se je izvalila na gimnaziji v Postojni, prvič se je zgodila 1973. v Tolminu, v sklopu proslavljanj 260-letnice Tolminskega kmečkega ...punta 1713. Drugič je bila realizirana v Postojni, tretjič v Trstu. In potem je iz leta v leto osvajala nove prostore vzdolž zahodne meje: Koper, Nova Gorica, Gorica, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Sežana, Piran, pa spet Trst, Postojna … Nastalo ge pravo mladinsko gibanje s težnjo preraščanja in preseganja meje. In soustvarjanja enotnega slovenskega kulturnega prostora. Vključevalo je celodnevna športna in kulturna srečanja, ki so se zaključevala z prijateljskim druženjem. Vsa leta je bila v središču košarka, moška in ženska, pa odbojka, kros, namizni tenis in šah. Zraven se je vse bolj uveljavljal tudi kulturniški del; nastopi mladih pesnikov, recitatorjev, likovnikov, pevcev, kantavtorjev, uredništev šolskih glasil in gledaliških skupin. – Za vse z notranje strani meje je bilo posebno doživetje srečanje v Trstu, 31. 5. 1975, s središčem dogajanja na Liceju Prešeren. Udeležilo se ga je čez 700 dijakov in profesorjev, Osvajalo nas je z vsebinsko inovativnostjo, odlično organizacijo in gostoljubjem. Mentor in motor je bil Bojan Pavletič (1928–2009). profesor telovadbe, oče zamejskega športnega gibanja, novinar in pisatelj. Vsa leta je bil s predanostjo, modrostjo in vztrajnostjo tudi duša dospovskega gibanja, ki je doseglo vrh s 14. DOSP-om v Kopru, 17. 5. 1986. s 1100 tekmovalci. – Za 25 let srečanj je profesor Pavletič ustvaril knjigo MEJA BREZ MEJE, s statističnimi prikazi in celostno analizo. In s spominskim zapisi več primorskih srednješolskih ravnateljev. Na notranji naslovnici sporočilno in estetsko oblikovane knjige je citiral tudi mojo misel iz biltena ob 2. DOSP-u 20. 4. 1074: Meje med deželami in ljudstvi, meje med narodi so umetna tvorba, živa narava jih ne more priznati in jih ne priznava, misli poštenih ljudi letijo svobodne … (sf)
PDF
