Avtor animacije: Vladko MegličScenarij in režija: Vladko MegličPrevod: Aleš VinklerSlikovni viri:Pokrajinski muzej Ptuj-OrmožZgodovinski arhiv Ptujzbiratelj Aleksander Kumerzbiratelj Vladimir ...ForbiciPomoč pri zbiranju gradiva:Radovan Pulko
Ivan Radanovič (1886-1966) je imel pred drugo svetovno vojno v Krškem trgovino z mešanim blagom, bil pa je tudi član krških sokolov. Kot vojak med prvo svetovno vojno je bil ranjen in je nekaj časa ...preživel v ruskem ujetništvu. Na razglednici, ki jo je poslal domačim v Krško, je fotografiran v bolnišnični postelji med prebiranjem časopisa. Na hrbtni strani razglednice je med drugim zapisal: »Ali nismo fejst? Pač, tako se nam godi maroderjem.« Ko se je vrnil iz ujetništva, je rad pripovedoval, da je bila v ujetništvu kar dobra preskrba s hrano. Še posebej se je rad spominjal, kako so jim Rusi enkrat pripravili rižoto in sveži kruh.
V vojnem taborišču Sternthal (Strnišče, danes Kidričevo) je med prvo svetovno vojno bivalo veliko ruskih ujetnikov. Med njimi je bil tudi Feodor Kisel, spreten rezbar, avtor lesene šatuljice, v ...katero je ročno vrezal napis: Feodo Kisel, J. M., 1916 Sternthal, Kikl pamjat vojni Evrope (Feodor Kisel, Sternthal 1916, Spomin na vojno v Evropi). Pod pokrovom šatuljice je viden prstni odtis v beli barvi, verjetno njegov.Šatuljica je danes del zasebne zbirke Borisa Bavdka iz Apač na Dravskem polju.
V času 1. sv. vojne je bilo v Strnišču (danes Kidričevo), naselju na Dravskem polju, ob cesti Ptuj-Slovenska Bistrica, zgrajeno avstro-ogrsko taborišče za vojne ujetnike in več rezervnih vojaških ...bolnišnic.Spomladi 1915 je v taborišče prišlo prvih 1000 ruskih ujetnikov. Eden izmed njih je izdelal lepo leseno šatuljico, v katero je vrezal napis: Ruskij vojenij pljenij 1915 Sternthal, Andenkung Theresen von Boris (ruski vojni ujetnik, v spomin Tereziji od Borisa).Šatuljica iz bukovega lesa je dragocena priča burnega dogajanja na slovenskih tleh pred dobrim stoletjem. Danes je del zasebne zbirke Borisa Bavdka iz Apač na Dravskem polju.
Moj tast Ignac Škoflek (na desni) je bil s prijateljem (nam nepoznanim) v času prve svetovne vojne kot avstro-ogrski vojak v italijanskem ujetništvu na Siciliji. Uspelo jima je pobegniti in nato sta ...se peš odpravila proti domu, kamor sta po štirih mesecih srečno prispela. Po končani vojni sta ohranila stike in si vseskozi do pozne starosti dopisovala in obujala spomine.
