Extended description:
Vipavska trgatev po šolsko: šolarji, domine, naloge Strici so mi povedali, raziskovanje gostiln na Vipavskem, tombola s koruzo, razstava jedi, vino, kruh, potica, izjavi Ana ...KOBAL in Anita TROŠT, Vipava trg, reka Vipava, slap, baročni kipi, graščina, ornamenti, portal, fasada, izjava ob trgatvi, Ivan IRGL, predsednik TD Vipava; razstava sort grozdja z napisi, vinska kraljica.
Vipava: scholars participating in grape harvest and exploring the past and history of Vipava in the context of school assignment »Uncles have told me«.
Original language summary:
Vipava: šolarji na trgatvi in raziskovanje preteklosti kraja in starih gostiln v okviru šolske naloge »Strici so mi povedali«.
Extended description:
Vipavska trgatev po šolsko: šolarji, domine, naloge Strici so mi povedali, raziskovanje gostiln na Vipavskem, tombola s koruzo, razstava jedi, vino, kruh, potica, izjavi Ana KOBAL in Anita TROŠT, Vipava trg, reka Vipava, slap, baročni kipi, graščina, ornamenti, portal, fasada, izjava ob trgatvi, Ivan IRGL, predsednik TD Vipava; razstava sort grozdja z napisi, vinska kraljica.
Extended description:
Štravberk na Dolenjskem: vinogradi v okolici, grad, Trška gora, cerkvica sv. Jurija, izjava Janez NOVAK, govori o kraju, vinogradi spomladi, Franc BLAŽIČ s koso, stara domačija, ...hlev, skedenj, izjava Marija BALAŽIČ, hiše v vasi, grad in okolica, mali živalski vrt Aleša GOLEŠA: pav, race, kunci, jerebica, polh, morski prašički, sova zapira oči, psi. Hlev, kmetica Marija ROBEK molze kravo (ročno), kozlički v hlevu. Jože BORSE, predsednik KS Otočec o telefoniji in oskrbi z vodo, polaganje svežega asfalta. Harmonikar Anton ZORKO igra, kapelica v vasi, vinogradi, Janez NOVAK o delu, okopavanje, kopanje vinograda, brsti in mladi listi trte, sodar pri delu, bokal vina.
Our place: introducing the village of Štavberk na Dolenjskem.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev vasi Štavberk na Dolenjskem.
Extended description:
Črnomelj: belokranjski vinarji predstavili mošt in vino na sejmu; martinovanje, klopotec, praznovanje, grozdje, izjava o vlogi vinogradništva v Beli krajini Andrej DULAR, ...etnograf. Prikaz izdelovanja sodov, žganjekuha, opletanje steklenic, klopotec, nazdravljajo z novim vinom, majolka, domače dobrote na mizi.
Črnomelj: viniculture in Bela Krajina and celebrating St. Martin’s Day.
Original language summary:
Črnomelj: belokranjsko vinogradništvo in martinovanje.
Pevci pevskega zbora vinogradnikov Šentrupert so s pesmimi o vinu in vinogradništvu popestrili Vinogradniški večer v Krajevni knjižnici Mirna.Zbor je bil ustanovljen 1997 na pobudo nekaterih članov ...Vinogradniškega društva Šentrupert, od katerega izvira tudi ime zbora in tudi večinska sestava pevcev zbora. V zbor je vključenih tudi nekaj mladih pevcev, kar pomeni, da je nagnjenje do slovenske ljudske pesmi in do petja močno zasidrano v njih. V zboru sodeluje 20 pevcev, vodi ga Venčeslav Zadravec iz Ljubljane. Zbor nastopa na revijah, kulturnih prireditvah v občini in izven nje. V zadnjem obdobju so nastopali v kraju Repen v občini Repen Tabor v Italiji, Metliki na Vinski vigredi, Novem mestu na Cvičkariji in na koncertih v Trbovljah in Markovcih. V domačem kraju imajo vsako leto samostojni koncert, od vsega začetka pa nastopajo tudi na pevskem taboru v Šentvidu.Vsakoletna osrednja prireditev zbora je kulturna prireditev »S pesmijo na Veselo Goro«, ki ima za svoj cilj širjenje ljudske pesmi in spodbujanje narodne zavesti, saj z vstopom v Evropsko skupnost in trendi modernega življenja obstaja velika nevarnost, da pozabimo svoje korenine.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Ta konec slavimo, že drugič, Martina. Koprski sodelavec, Vlado Ostrouška je popoldne zavil v eno izmed istrskih osmic, začasnih vinotočev, Primož Sark pa se je pomešal med ljudske godce in pevce v Novi vasi na Blokah, na prireditvi, ki jo že desetletje, seveda vedno v drugem kraju, pripravlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Za primorsko kuhinjo na področjih Vipavske doline, Krasa in Istre pa je značilna gastronomsko posebnost Osmice kjer domači kmetje gostom enkrat ali dvakrat letno na svojem domu ponujajo domače vino in hrano. Nanje na križiščih opozarjajo smerokazi s "frasko" in imenom kraja.
Osmičarstvo ima na Primorskem že dolgo tradicijo, vse od kar je Marija Terezija s posebnim odlokom dovolila kmetom prodajo neobdavčenega vina preteklega leta. Ta način prodaje se je obdržal tudi v času italijanske oblasti in se na Tržaškem Krasu nepretrgoma nadaljuje vse do danes. V Sloveniji se je dejavnost v času Jugoslavije prekinila, zdaj pa se spet ponovno uveljavlja. A nekdanje osmice še zdaleč niso bile podobne današnjim. Včasih so na pridelovalčevem domu prodajali le vino in ne hrane, kvečjemu le domača kuhana jajca in domač kruh, ki so ga gostitelji močili v kozarec terana. Na osmico pa so gostje lahko hrano prinesli s seboj, največkrat domačega pečenega piščanca. Včasih so vino naročali kar v "brentačih" - lesenih posodah za nabiranja grozdja. Gospodar je posodo dal na mizo, gostitelji pa so si z zajemalko ("šjeferco") vino točili v kozarce. Kasneje so vino naročali po "kvartinih" - četrtinah litra. Večje družbe pa so lahko naročile "kontrat", kar pomeni, da je za določeno ceno moralo biti vino eno uro neprestano na mizi. Vir: http://www.welcome-to-slovenia.com/content?ContentID=160
Information:
Kubed: Celebrating St. Martin's Day in an Istrian 'osmica' (homestead pub); sausages; hams; pouring white and red wine into glasses; barbecue; people making toasts and a statement by Branko Udovič.
Original language summary:
Kubed: martinovanje v istrski osmici; suhe klobase, pršuti, točenje belega in rdečega vina, pečenje na žaru, ljudje nazdravljajo, izjava Branko Udovič.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Prodor industrije v Haloze. Panorama Majšperk. Ženski, ena s polnim košem sena in druga s »kanglami« v rokah, gresta po poti ob vinogradu.
Information:
Haloze: the industrialisation of economically less developed areas: a panoramic view of Majšperk. Life and work in the towns and villages of Haloze.
Original language summary:
Haloze: industrializacija gospodarsko manj razvitih krajev; panorama Majšperk, življenje in delo v haloških krajih.
Extended description:
Ob trgatvi v Brdih: obiranje, belo grozdje, grozdje v brentah, vinska klet Dobrovo, dovoz grozdja, razkladanje grozdja in predelava grozdja, mletje, stiskanje ali »prešanje« ...grozdov, polnilnica, steklenice z vinom, grad in kmetijska zadruga Dobrovo. Pogovor z inženirjem Milanom Sirkom in enologom Zvonimirjem Simčičem.
Spet zori grozdje. Sladke nabrekle jagode se lesketajo v jesenskem soncu in vabijo pridne roke, da poberejo plod celoletnega truda. Na sodobnih terasnih vinogradih Kmetijske zadruge Brda se je trgatev začela že prejšnji četrtek. Letos je trta v Goriških Brdih obrodila kot že dolgo ne, zlasti to velja za tokaj in rebulo. Vedri obrazi deklet in tenki prsti begajo od grozda do grozda, da bo brenta čim prej polna, ker je od tega odvisen zaslužek. Če dekle nabere več kot tristo kilogramov grozdja dnevno, zasluži po 4 dinarje od kilograma, sicer pa manj. Vsi ti vinogradi so urejeni na žično oporo in visoko vzgojo, so pa tudi v polni rodnosti. Zaradi tega so hektarski donosi zares izredni, tako da bodo letos pridelali povprečno 90 hektolitrov vina na hektar, ponekod pa celo 120 hektolitrov na hektar.
Po kakovosti je letošnji pridelek nekoliko slabši. Najbolj je seveda prizadeta plemenita a zelo občutljiva sorta tokaj, ki ga je močno napadla grozna gniloba. Kakovostno najboljši pridelek bo pa letos dal merlot, ki ga imajo v zadrugi zasajenega na 70 odstotkih površin.
Polne brente odnašajo in stresajo v posebne tipske kadi, vkrcane na traktorskih prikolicah. Te kadi omogočajo pozneje pri prevzemu naglo manipulacijo. Tokaj so zvečine že potrgali, zdaj na veliko trgajo rebulo, čez dober teden pa bodo začeli trgati merlot.
Od jutra do večera vozijo traktorji proti Dobrovem polne kadi plemenitega sadeža, iz katerega potem v kleti stiskajo sladki mošt. Zaradi letošnjega izrednega pridelka, bodo morali sto vagonov mošta takoj prodati, čeprav je nova let narejena za 450 vagonov vina.
Nova klet v Dobrovem omogoča popolnoma mehaniziran prevzem in mehanizirano predelavo grozdja. Tukaj tako rekoč več ne poznajo ročnega dela. Delavci rokujejo z vzvodi ali s pritiskom na gumb, vse ostalo opravijo stoji.
Oglejmo si sedaj najprej dviganje in praznjenje kadi! Ljudi tu skorajda ne vidimo, kolikor pa so, delajo bolj z glavo, kot z rokami.
Le en delavec je potreben, da polno kad grozdja zvrne v grozdni mlin.
Tu štirje nazobčani valji požirajo in mečkajo grozdno maso, ki pada v posodo posebne polavtomatične tehtnice. Ko je posoda polna, mletje preneha, nakar tehnik samo odčita težo na posebnem aparatu in izvleče listek z vpisano težo. Podobno poseben aparat ugotavlja tudi količino sladkorja v grozdju. Ker odkupujejo grozdje po doseženi sladkorni stopnji, vse skupaj takoj izračunajo ter izstavijo ustrezen račun za proizvajalca. Po opravljenem tehtanju in ugotavljanju sladkorne stopnje, se tehtnica sama prazni; imajo pa dve takšni tehtnici, da hkrati lahko prevzemajo dve sorti grozdja.
Od tu dalje delo opravljajo črpalke, ki precejeni sok potiskajo v cisterne, zmleto snov pa v stiskalnico. Vse to delo uravnava tehnik za komandnim pultom.
Za razliko od klasičnih stiskalnic, se te stiskalnice vrte v vodoravni legi. Polnjenje poteka po širokih premičnih ceveh z vrha kleti. Iz ene steklenice teče navadno mošt, iz druge se same praznijo tropine, tretja pa miruje, ker jo ravno polnijo. Stiskanje tako poteka neprekinjeno, po navadi od desetih dopoldne do desetih zvečer.
Razen teh horizontalnih stiskalnic je tu še cela vrsta mehanizmov od polžev do tekočih trakov, ki odnašajo tropine, iz katerih kasneje kuhajo alkohol. Mošt curlja v posebna korita, od koder ga črpalke spet potiskajo v cisterne. Od tu ga kasneje pretakajo v velikanske sode, oziroma v podzemni del kleti, kjer ga došolajo.
Šolanje pa poteka preko zime, zato kar preskočimo v steklenični obrat, kjer pravkar polnijo lansko zalogo rebule. Tudi tu stroji opravijo večino del od pomivanja prek polnjenja pa do zamaševanja steklenic. Dekleta strojem le strežejo.
Polne steklenice potem najprej pomakajo z vratovi v lak, jih opremijo z etiketami ter zlagajo v zaboje. Tako opremljene potujejo potrošnikom. Dolga pot od trgatve do prodaje vina v nepotvorjeni obliki je končana. Briška klet sedaj proda v steklenicah že 70 odstotkov svojega vina.
Toda ob veselem prazniku, kakršna je trgate, ne pozabimo, da tudi tu niso brez težav in problemov. Več o tem pa boste izvedeli med razgovorom našega reporterja z vodjem obeh ekonomskih enot.
Information:
Brda: grape harvesting and processing; work in the Dobrovo vineyards and its wine-cellar; a packaging facility.
Original language summary:
Brda: trgatev; obiranje in predelava grozdja, delo v vinogradu in vinski kleti Dobrovo, polnilnica.
Extended description:
Slovenija je med drugim tudi dežela vinogradov, saj letno pridelamo 400.000 do 900.000 hektolitrov vina. Promet z vinom pa je samo lani na primer znašal 374.000 hektolitrov, ...60.000 hektolitrov pa smo izvozili. Toda pred meseci je nastal v prodaji vina precej kritičen položaj. Zaradi povečanih dajatev, ki so se marca zvišale od 7% na 25% (uveden je bil tudi 5% zvezni davek), obrestne mere na zaloge pa povečale od 1% na 7%, so cene vina močno narastle, promet pa padel kar za 40%. In tako trenutno leži v kleteh 323.000 hektolitrov neprodanega vina. Ker pa je do trgatve samo še 4 do 5 mesecev, pa nastaja tudi vprašanje, kam shraniti novi pridelek, saj so vse kleti že zdaj polne.
Vino ne gre v denar. Pa saj nič čudnega. Cene v nadrobni prodaji so kar za 120% do 150% večje od nabavnih, liter kvalitetnega vina pa stane tudi 600 dinarjev.
Navkljub taki kritični situaciji pa so nekatera podjetja do nedavnega vina celo uvažala in ga prodajala po sorazmerno nizkih cenah.
In posledica takih cen? V trgovinah so cele gore steklenic vina, ki si ga potrošnik ob sedanjih cenah pač ne more privoščiti. Grosisti pa ne vedo, kam z velikimi zalogami vina.
Potrošniki spet segajo po žganih pijačah, saj je vino predrago. In to je spet škodljiv pojav, saj povečane družbene dajatve niso prizadele cen žganih pijač.
Toda nekateri potrošniki so se že znašli v tej novi situaciji. Malokdo ve, da je v Ljubljani tudi nekaj točilnic, kjer grosisti točijo pristna vina po zelo zmernih cenah.Vsi ti pojavi niso razveseljivi. Zato bi bilo dobro predpise in cene čim prej popraviti in prilagoditi, ne na škodo potrošnikov, temveč samo v prid dobremu gospodarjenju.
Extended description:
Slovenija je med drugim tudi dežela vinogradov, saj letno pridelamo 400.000 do 900.000 hektolitrov vina. Promet z vinom pa je samo lani na primer znašal 374.000 hektolitrov, 60.000 hektolitrov pa smo izvozili. Toda pred meseci je nastal v prodaji vina precej kritičen položaj. Zaradi povečanih dajatev, ki so se marca zvišale od 7% na 25% (uveden je bil tudi 5% zvezni davek), obrestne mere na zaloge pa povečale od 1% na 7%, so cene vina močno narastle, promet pa padel kar za 40%. In tako trenutno leži v kleteh 323.000 hektolitrov neprodanega vina. Ker pa je do trgatve samo še 4 do 5 mesecev, pa nastaja tudi vprašanje, kam shraniti novi pridelek, saj so vse kleti že zdaj polne.
Vino ne gre v denar. Pa saj nič čudnega. Cene v nadrobni prodaji so kar za 120% do 150% večje od nabavnih, liter kvalitetnega vina pa stane tudi 600 dinarjev.
Navkljub taki kritični situaciji pa so nekatera podjetja do nedavnega vina celo uvažala in ga prodajala po sorazmerno nizkih cenah.
In posledica takih cen? V trgovinah so cele gore steklenic vina, ki si ga potrošnik ob sedanjih cenah pač ne more privoščiti. Grosisti pa ne vedo, kam z velikimi zalogami vina.
Potrošniki spet segajo po žganih pijačah, saj je vino predrago. In to je spet škodljiv pojav, saj povečane družbene dajatve niso prizadele cen žganih pijač.
Toda nekateri potrošniki so se že znašli v tej novi situaciji. Malokdo ve, da je v Ljubljani tudi nekaj točilnic, kjer grosisti točijo pristna vina po zelo zmernih cenah.Vsi ti pojavi niso razveseljivi. Zato bi bilo dobro predpise in cene čim prej popraviti in prilagoditi, ne na škodo potrošnikov, temveč samo v prid dobremu gospodarjenju.
Wine growers facing problems due to increased taxes and a decrease in wine sales.
Original language summary:
Težave vinarjev zaradi povečanih davkov in zmanjšane prodaje vina.
Extended description:
Jeruzalem in vinske gorice: izlet v vinske gorice in trgatev; vinograd, klopotec, brentači, grozdje, merjenje sladkorja, konjska vprega, mletje in stiskanje – prešanje grozdja, ...stara preša, mošt, novinar Tomaž Terček v pogovoru z otroki, stara hiša s slamnato streho, buče, kraj Jeruzalem in spomenik Franu Miklošiču.
Jeruzalem (wine area) - an excursion to vineyards and a grape harvest.
Original language summary:
Jeruzalem - izlet v vinske gorice in trgatev.
