S korpusno analizo je mogoče pridobiti relevantne podatke o slovničnih pojavih, na podlagi katerih se lahko oblikujejo poglobljeni slovnični opisi. Korpusna metodologija je posebej uporabna za ...slovnične raziskave, ki se osredotočajo na pragmatiko in variacije v rabi izbranih slovničnih elementov. Namen pričujoče raziskave je analizirati rabo osebnih zaimkov v funkciji osebka v slovenščini s pragmatičnega vidika in tako pridobiti nove podatke za bolj podroben opis rabe osebnega zaimka kot osebka v slovenščini. Slovenščina je jezik z opustljivim osebkom, kar pomeni, da osebka stavka v njej ni treba eksplicitno izraziti. Raziskava temelji na korpusni analizi korpusov Kres in Gos; narejena je bila s pomočjo spletne programske aplikacije za analizo besedil NoSketch Engine. Rezultati pokažejo precejšnjo razliko v pogostosti rabe osebnih zaimkov kot osebkov med govornim in pisnim diskurzom. Rezultati prav tako pokažejo, da število osebnih zaimkov upada z naraščanjem formalnosti. N podlagi funkcijske analize so izraženi osebni zaimki v najširšem smislu klasificirani v kategoriji razdvoumljanja in poudarjanja. V okviru razdvoumljanja na rabo osebnih zaimkov kot osebkov vplivajo oblikoslovni, skladenjski in diskurzni dejavniki, in tudi prenosnik. V kategoriji poudarjanja je prenosnik posebej relevanten dejavnik. Analiza pokaže, da je tematika osebnega zaimka kot osebka v slovenščini mnogo kompleksnejša, kot bi lahko sklepali iz dosedanjih opisov. Izsledki raziskave odpirajo nekatera zanimiva vprašanja glede rabe osebnega zaimka kot osebka v slovenščini v zvezi z dialektalno specifiko in v hibridnih internetnih žanrih, prav tako pa tudi vprašanja o vplivu lektorskih posegov in o vplivu usvajanja pismenosti.
W artykule omówiono wykładniki językowe dialogów obecnych w publicystyce prasowej okresu I wojny światowej, na przykładzie artykułu „Będziemy żyli” anonimowego autora, który ukazał się w 93. numerze ...„Gońca Częstochowskiego” (22.04.1916 r.). Wśród wykładników dialogowości zaobserwowano: zaimek osobowy „my” w licznych, losowych formach, zaimek dzierżawczy „nasz”. Wykładniki te są językowo-stylistycznymi miarami dialogowości i jednocześnie wykładnikami perswazji językowej i środków wpływających na emocjonalną kolorystykę tekstu. Konieczność perswazji wobec odbiorców określonych poglądów uwarunkowanych wojną, zdecydowała o zastosowaniu tych, a nie innych wykładników. Dialog ma znaczenie w kontekście sytuacyjnym stworzonym przez wojnę i w kontekście społeczno-kulturowym, stanowi centrum służące perswazji, jest „narzędziem w rękach” perswazji.
It contains illustrations, tables, an index of names, a preface from the author to the first and second edition
Na s. tyt. inf.: Druge vidannâ z odmìnami j dodatkami
Zawiera ilustracje, tabele, ...indeks nazwisk, przedmowę od autora do pierwszego i drugiego wydania