To investigate the correlation between the four dimensions of Oral Health-Related Quality of Life (OHRQoL) and Health-Related Quality of Life (HRQoL) constructs in a dental patient population.
A ...cross-sectional study carried out at HealthPartners, Minnesota, USA. This study is a secondary data analysis of available adult dental patients' data. The instruments used to assess the OHRQoL and HRQoL constructs were the Oral Health Impact Profile-version with 49 items (OHIP-49) and Patient-Reported Outcome Measures Information System (PROMIS) measures v.1.1 Global Health instruments Patient Reported Outcome Measures (PROMs), respectively. We used Structural Equation Modeling to determine the correlation between OHRQoL and HRQoL.
Two thousand and seventy-six dental patients participated in the study. OHRQoL and HRQoL scores correlated with 0.56 (95%CI:0.52-0.60). The OHRQoL and Physical Health dimension of HRQoL correlated with 0.55 (95%CI:0.51-0.59). The OHRQoL and Mental Health dimension of HRQoL correlated with 0.51 (95%CI:0.47-0.55). When adjusted for age, gender, and depression, the correlation coefficients changed only slightly and resulted in 0.52 between OHRQoL and HRQoL Physical Health, and 0.47 between OHRQoL and HRQoL Mental Health. Model fit statistics for all analyses were adequate and indicated a good fit.
OHRQoL and HRQoL overlap greatly. For dental practitioners, the OHRQoL score is informative for their patients' general health status and vice versa. Study results indicate that effective therapeutic interventions by dentists improve patients' OHRQoL as well as HRQoL.
Izobraževanje odraslih na področju zdravja postaja vedno bolj obsežno polje v andragogiki ter drugih družboslovnih, humanističnih in medicinskih vedah, kar se med drugim odraža v samostojnih revijah, ...interdisciplinarno zasnovanih razpravah o raziskovanju, v mednarodnih projektih, mnogovrstnosti praks in tudi v pestrosti poimenovanj: zdravstvena vzgoja, izobraževanje za zdravje, zdravstveno izobraževanje, vzgoja in izobraževanje za zdravje, razvoj zdravstvene pismenosti ali zdravstveno opismenjevanje, ozaveščanje o zdravju. V tej tematski številki je odnos med izobraževanjem in zdravjem/boleznijo osvetljen z dveh zornih kotov. Prvi obravnava vpliv izobraževanja, vključenosti v izobraževalne programe na zdravje in dobro počutje. Drugi zorni kot razmerja med zdravjem in izobraževanjem odpira pogled na izobraževanje, ki je ciljno pripravljeno z namenom izboljševanja znanja o zdravju/bolezni.
Optimalne zdravstvene izide v nosečnosti povezujemo s stopnjo zdravstvene pismenosti, ki je danes prepoznana kot ključna socialna determinanta zdravja. Namen integrativnega pregleda literature je bil ...preučiti, kateri sodobni pristopi (intervencije) zdravstvene vzgoje za dvig zdravstvene pismenosti nosečnic so razviti v svetu ter kakšna je vključenost strokovnjakov drugih disciplin v intervencije zdravstvene vzgoje. Pregledani so bili članki, objavljeni med letoma 2010 in 2021, iz naslednjih elektronskih podatkovnih zbirk: Cinahl in Medline (prek baze EBSCOhost), PubMed in ScienceDirect. V končno vsebinsko integrativno analizo je bilo umeščenih pet kvantitativnih raziskav. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo tematske analize. Raziskave poročajo o vplivu zdravstvene pismenosti na prepričanja/stališča, znanje in življenjski slog med nosečnostjo, obenem pa tudi kažejo na to, da je vključevanje drugih, nezdravstvenih strokovnjakov v zdravstvenovzgojne intervencije zelo omejeno. Vidne so spremembe v pristopu sodobne zdravstvene vzgoje, a hkrati tudi to, da je ta proces prepočasen in nezadostno progresiven.
Acute myocardial infarction (AMI) affects patients' health-related quality of life (HRQOL). AMI may decrease HRQOL, thus negatively affecting QOL. However, the improvements in interventional ...treatment and early rehabilitation after AMI may have a positive effect on HRQOL.
We evaluated HRQOL in patients after the first AMI treated in a reference cardiology centre in Poland and assessed which clinical variables affect HRQOL after AMI.
We prospectively evaluated HRQOL in 60 consecutive patients suffering after their first AMI during the index hospitalisation and again after 6 months, using: (i) MacNew, (ii) World Health Organization Quality of Life (WHOQOL) BREF, and (iii) Short Form (SF) 36.
As measured by the MacNew questionnaire, global, social, and physical functioning did not change (p≥0.063), whereas emotional functioning improved 6 months after AMI, compared to index hospitalisation (p=0.002). As measured by WHOQOL BREF, physical health, psychological health, and environmental functioning did not change (p≥0.321), whereas social relationships improved 6 months after AMI (p=0.042). As assessed by SF-36, the global HRQOL improved after AMI (p=0.044). Patients with improved HRQOL in SF-36 often had a higher baseline body mass index (p=0.046), dyslipidaemia (p=0.046), and lower left ventricle ejection fraction (LVEF; p=0.013). LVEF<50% was the only variable associated with improved HRQOL in multivariate analysis (OR 4.463, 95% CI 1.045 - 19.059, p=0.043).
HRQOL increased 6 months after the first AMI, especially in terms of emotional functioning and social relationships. Patients with LVEF<50% were likely to have improved HRQOL.
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako pomembno je dobro počutje zaposlenih v organizaciji, od česa vse je odvisno in kakšen vpliv ima pri tem vodstvo organizacije? Namen: Raziskati dejavnike, ki vplivajo ...na počutje zaposlenih in poiskati načine za vzpostavitev dobre klime v podjetju. Metoda: S pomočjo integrativnega pregleda literature oziroma že narejenih raziskav na tem področju ter z zbiranjem podatkov iz ZDA, EU in Slovenije. Rezultati: Rezultati vseh raziskav se ne razlikujejo bistveno, saj je dobro počutje zaposlenih neglede na državo in organizacijo odvisno od podobnih parametrov; dobri medsebojni odnosi, odnos z vodstvom, plačilo, možnost izobraževanja in osebne rasti, izobraževanja, napredovanje in ugodne delovne razmere. Organizacija: Vpliv na organizacijo je močan, saj organizaciji omogoča doseg boljše delovne klime, manj izostankov z dela zaradi bolezni in posledico manjše stroške ter večjo produktivnost delavcev. Družba: Dobro počutje ljudi vpliva na večjo pozitivno miselnost in v splošnem na manj stresno življenje ter boljše zdravstveno stanje. Originalnost: Članke obravnavamo glede na tri različna področja, to so: Evropa, Združene države Amerike in Slovenije. Skupne rezultate opišemo s pomočjo Vennovega diagrama. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Nadaljnjo raziskovanje bi morali raziskati ukrepe in načine za pomoč organizacijam v smislu inovacije na delovnih mestih za izboljšanje dobrega počutja in produktivnosti delavcev
PDF
