U članku se donose uvodna razmatranja za projekt »Institucionalizacija moderne građanske glazbene kulture u 19. stoljeću na području civilne Hrvatske i Vojne krajine«, što ga podupire Hrvatska ...zaklada za znanost projektom IP-2020-02-4277 (MusInst19), kako su iznesena na radionici projekta 7. listopada 2022. godine. Tekst prvo obrađuje temeljne pojmove i sintagme kao što su »građansko društvo«, »građanska glazbena kultura« i »proces institucionalizacije«. Potom se donosi pregled dosad istraženih relevantnih ustanova i područja u okvirima općih kulturnih i posebno glazbenih ustanova u civilnoj Hrvatskoj. Konstatira se da se ustanove, kojima su cilj i djelatnosti bili isključivo glazbenog karaktera i dometa, mogu grupirati u pet većih područja: 1) glazbena društva, 2) glazbene škole, 3) glazbena kazališta, 4) pjevačka društva, 5) instrumentalni ansambli. Zaključuje se da su pojava i rast kulturnih i glazbenih ustanova u civilnoj Hrvatskoj u 19. stoljeću bili usko povezani s procesom sveopće umjerene društvene modernizacije, što se na području umjetničke glazbe očitovalo u pojavama proširenja i demokratizacije glazbenog odgoja i obrazovanja, stvaranja nove građanske publike, oformljenja građanskih salona, šireg pristupa javnim glazbenim izvedbama, porasta kvalitete u izvođenju glazbe, razvijanja ukusa, promocije proizvoda tada suvremene glazbene umjetnosti i sl. To se sve zbivalo istodobno sinkronijski i dijakronijski u povijesno složenim, ponekad zamršenim i kontroverznim prilikama.
Od leve: Jožica Vizovišek, Berta Šimonc (Vodeb), Greti Srebot, Greti Satler in Irena Šuperger.Kvintet Brhke Libojčanke je deloval v letih ok. 1960. Po pripovedovanju Jožeta Jančiča so ansambel ...Veseli Libojčani in Brhke Libojčanke leta 1960 ali 1961 nastopili v Naklem pri Kranju v TV oddaji, ki je bila v neposrednem prenosu. Ker takrat v Libojah še ni bilo televizorja, so mnogi Libojčani odšli peš v Žalec v gostilno Hodnik, da so si lahko ogledali neposredni prenos. Fotografijo prispevala: Berta ŠimoncUporabljen vir: Železnik, J., Pozdrav iz Liboj, 2013, str. 60-61
Tržiški salonski orkester (tudi Plesni orkester, Jazz orkester ali Sindikalni orkester):zadnja vrsta: Ladko Zibler, Edi Perko, Bojan Plahuta,druga vrsta: Brigita Smolej, Jože Ahačič, Slavko ...Prosen, Viktor Bertoncelj,spredaj: Jurij Bocak – Džuko, Ludvik Štucin, Oton Zazvonil, Karl Smole, Rudi Ahačič.
z leve: Anton Poljanec (kitara), Viktor Klofutar (bas kitara), Miro Lapanja (bobni), Mišo Beganovič (solo kitara); Fotografija je nastala leta 1965 v Mladinskem domu na Ravnah kjer je svoje “vadbene” ...prostore za zračno puško imelo tudi Strelsko druištvo Anton Štefe Kostja.
Šmarski Železničarski ansambel okoli leta 1958 na odru dvorane pri nekdanji gostilni Habjan v Šmarju.Pobudo za nastanek ansambla je dal takratni šef železniške postaje Šmarje pri Jelšah Stane ...Emeršič. Sam je bil vpet v kulturno in družabno življenje Šmarja in je ugotovil, da bi bilo zanimivo imeti tudi muzikante, ki bi bili vsi iz železničarskih vrst. Tako se je pet železničarjev dogovorilo in nastal je omenjeni kvintet. Vsi člani so bili glasbeni samouki in so izvajali skladbe, ki so bile znane iz zapuščine godcev, ki so igrali na ohcetih in veselicah. Naučili pa so se tudi nekaj skladb takratnih popularnih slovenskih ansamblov, ki so jih poslušali na Radiu ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah. To so bile skladbe Beneških fantov, Veselih planšarjev, Avsenikov ipd. Občasno so nastopali na veselicah, ohcetih, domačih praznikih, silvestrovanjih in zabavah v gostilnah Habjan in Rudnica.Ansambel so sestavljali Ivan Zelič – trobenta, Martin Vahen – klarinet, Stanko Čakš – kontrabas, Avgust Vipotnik – kitara in Ivan Šeligo – harmonika. Ker so imeli vsi člani ansambla družine, zahtevno delo na železnici in še obveznosti doma, ni bilo mogoče vsega tega uskladiti z vajami in nastopi. Zato je ansambel po letu 1960 prenehal delovati.(Prispeval Jožef Čakš)
