Stavba Malega gradu v kateri danes domuje ptujska knjižnica je umeščena pod grajski hrib, med Prešernovo in Cafovo ulico. V osrednji stavbi v obliki črke L domuje Študijski oddelek ptujske knjižnice, ...v obuličnem vzhodnem traktu je sedež Potujoče knjižnice, v južnem traktu ima prostore Mladinski oddelek.
Kamnoseška hiška na izvirni lokaciji v starem kamnolomu Doline. Pred njo je še napeta jeklena žica, ki je služila v obdobju po II. svetovni za rezanje kamna.
Opis kamnoseške hiške na prvotni lokacijiSamostojna kamnoseška suhozidna hiška z notranjim tlorisom v obliki podkve in z ‘velbano’ (kupolasto) streho. Konično (127 cm) in izredno lepo zgrajen vhod je ...širok 70 cm, visok pa 100 cm. Sestavljen je iz obdelanih kamnov: dveh pokončnih jrt, od katerih je ena imela vlite svinčene pante, nosilca za železna vrata, druga pa vdelano zapiralo. Jrta z zapiralom je bila izruvana in je ležala na tleh kakšna dva metra od vhoda v hiško. Prag je tvoril obdelan, počen kamen dulanc. Zgornji del vhoda so tvorili trije guranci ali preklade, na katerih je slonel celoten prednji del strehe, ki je bil grajen pokončno brez previsevanja do višine 190 cm.Notranji del je bil izgrajen iz v lica obdelanega kamna premera 120 cm. Enaka je bila višina polkrožnega nosilnega zidu do previsevanja škrl. Širina delno poškodovanega nosilnega zidu na levi strani vhoda je znašala 80 cm, na desni strani, pa je variirala 90–120 cm polkrožno na zadnji del hiške. Višina notranje kupole je znašala približno 215 cm, zunanja pa 245 cm. V prednjem delu je hiška merila v širino 390 cm, njena dolžina, v smeri proti dolini, pa je merila nekaj več kot štiri metre.Meritve so tudi pokazale, da zadnji del hiške, ki je bila zidana na vznožju doline, meri v višino do vrha kupolaste strehe več kot tri metre. Nekoč je hiška imela celo na tečaje pritrjena železna vrata, ki jih je bilo mogoče zakleniti. Na desni strani vhoda, ob prekladi, je bila vklesana letnica 1899.
Opis kamnoseške hiške na prvotni lokacijiSamostojna kamnoseška suhozidna hiška z notranjim tlorisom v obliki podkve in z ‘velbano’ (kupolasto) streho. Konično (127 cm) in izredno lepo zgrajen vhod je ...širok 70 cm, visok pa 100 cm. Sestavljen je iz obdelanih kamnov: dveh pokončnih jrt, od katerih je ena imela vlite svinčene pante, nosilca za železna vrata, druga pa vdelano zapiralo. Jrta z zapiralom je bila izruvana in je ležala na tleh kakšna dva metra od vhoda v hiško. Prag je tvoril obdelan, počen kamen dulanc. Zgornji del vhoda so tvorili trije guranci ali preklade, na katerih je slonel celoten prednji del strehe, ki je bil grajen pokončno brez previsevanja do višine 190 cm.Notranji del je bil izgrajen iz v lica obdelanega kamna premera 120 cm. Enaka je bila višina polkrožnega nosilnega zidu do previsevanja škrl. Širina delno poškodovanega nosilnega zidu na levi strani vhoda je znašala 80 cm, na desni strani, pa je variirala 90–120 cm polkrožno na zadnji del hiške. Višina notranje kupole je znašala približno 215 cm, zunanja pa 245 cm. V prednjem delu je hiška merila v širino 390 cm, njena dolžina, v smeri proti dolini, pa je merila nekaj več kot štiri metre.Meritve so tudi pokazale, da zadnji del hiške, ki je bila zidana na vznožju doline, meri v višino do vrha kupolaste strehe več kot tri metre. Nekoč je hiška imela celo na tečaje pritrjena železna vrata, ki jih je bilo mogoče zakleniti. Na desni strani vhoda, ob prekladi, je bila vklesana letnica 1899.
