Pričujoči članek se ukvarja s prevajanjem lastnih imen iz francoščine v slovenščino; natančneje, s prevodi publicističnih poimenovanj francoskih političnih institucij v slovenščino. Najprej ...predstavimo lastna imena v slovenščini in francoščini ter relevantne razlike pri njihovem zapisovanju v obeh jezikih; nato pa omenimo še nekatere prevajalske strategije. Sledi korpusna analiza v dveh delih. Najprej smo analizirali publicistični podkorpus vzporednega korpusa FraSloK in nato še slovenski korpus Gigafida, kjer smo analizirali članke dveh slovenskih časopisov Delo in Dnevnik. Pri analizi smo se osredotočili na strategije, ki so jih pri prevajanju uporabili prevajalci. Poimenovanja v obeh slovenskih časopisih se med seboj razlikujejo in so odvisna od pričakovanega ciljnega občinstva. Pri poimenovanjih v prevedenih člankih smo pričakovali pogosto uporabo transference, vendar so ta pogosto prevedena v slovenščino ali pa opremljena z razlago, ki je v pomoč bralcem. Rezultati analize potrjujejo, da prav ciljno občinstvo in kontekst odločata o izbiri prevajalske strategije ter kažejo na prevajalčevo težnjo po dodatni razlagi pojmov.
Za uspešnost pri vsakem študiju je prav gotovo zelo pomembna bralna pismenost, ta pa glede na najnovejše raziskave upada. Pri slabši bralni pismenosti je na vseh ravneh izobraževanja tudi učenje ...oteženo in daje slabše rezultate. Da bi izboljšali bralno pismenost na tehniških fakultetah, lahko pri predavanjih in vajah iz tujega jezika stroke uvedemo delo z avtentičnimi besedili. Strokovni članki vsebujejo teme, ki so študentom zanimive in tako vzpodbujajo branje. So avtentično gradivo in so dostikrat v primerjavi z učbeniki aktualnejši, saj se stroka oziroma znanost hitro razvijata. Primerni so tako za delo z večjimi kot z manjšimi skupinami študentov. V prispevku navajava nekaj primerov uporabe člankov pri predavanjih oziroma vajah iz tujega strokovnega jezika: individualno delo, delo v parih in skupinsko delo. Delo z avtentičnimi besedili pa ne razvija samo jezikovnih kompetenc, ampak ima tudi sociološki vidik, saj spodbuja sodelovanje med študenti, kadar ti delajo v skupinah. Lektor se odloči za najprimernejšo strategijo pri obravnavi besedila oziroma kombinacijo le-teh. Pomembno je, da bralno razumevanje utrjujemo z izborom ustreznih vaj. Tematika besedil je tudi izvrstna iztočnica za govor. Pri takšnem delu pa se lahko zgodi, da bodisi zaradi prevelike skupine študentov ali zaradi dejstva, da jezikovno šibkejši študenti težje sledijo, ne dosegamo optimalnih rezultatov. Lektorji za delo izberemo takšne članke, ki so v realnem odnosu do stroke in njene vsebine. Avtentični teksti morajo študente usposobiti, da razumejo tipične oblike besedil, ki so značilne za jezik stroke in da so sposobni to znanje praktično uporabiti v podobnih situacijah. Avtentična nepredelana besedila izkazujejo vse strukturne značilnosti strokovnega jezika in omogočajo veliko možnosti predelav in prilagoditev. Isti članek lahko uporabimo v različnih okoliščinah, če pripravimo različne naloge. Za predavanja oziroma vaje so avtentična pisna besedila za določeno stroko lahko dosegljiva in jih je moč hitro posodobiti, dodati nove informacije in/ali spremeniti podatke.
Spletna besedila postajajo vse bolj relevanten vir informacij, korpuse tovrstnih besedil pa potrebujemo pri korpusnojezikoslovnih raziskavah in razvoju jezikovnih tehnologij za sodobno slovenščino. ...Čeprav so spletna besedila neposredno dostopna in je njihov zajem preprostejši od tiskanih, je izdelava takšnih korpusov še vedno zapletena, draga in zamudna. Ključno je, da poskrbimo, da se podobni podatki ne zbirajo večkrat, zato je nujno omogočiti njihovo čim večjo dostopnost čim širši raziskovalni skupnosti in zainteresirani javnosti. Tehničnih in prostorskih ovir za to sicer ni, vendar pri gradnji korpusa naletimo na številne omejitve v okviru zaščite avtorskih pravic, varstva osebnih podatkov in pogojev uporabe ponudnikov spletnih storitev. V prispevku predstavljamo pravno in dejansko stanje na teh področjih, opravimo pregled sorodnih tujih in domačih praks ter na primeru korpusa spletne slovenščine Janes predlagamo vrsto ukrepov, ki do največje možne mere omogočajo prosto in odprto razširjanje korpusov spletne slovenščine.
V glasbeni zapuščini Rista Savina je ohranjenih petnajst nemških samospevov. Večina jih je napisanih na nemške pesnitve, med njimi pa so tudi trije prevodi tujih pesnitev v nemščino. Odgovor na ...vprašanje, če je imel skladatelj pri izbiri besedil srečno roko, je prepuščen bralcu. Avtorji besedil so predstavljeni po biografski in umetniški plati, saj nekateri od njih dandanes niso dobro znani. Na osnovi datumov prvih izdaj pesmi članek popravlja napačne datacije skladb, ki jih navaja Dragotin Cvetko. Članku so dodane transkripcije Savinovih rokopisov, ki so pisani v Kurrentu, stari nemški pisavi.
Folklorna besedila še danes ne uživajo pravnega varstva, zato je pripovedovalcem kot vsakokratnim prvim avtorjem in njihovim zapisovalcem/zbiralcem, ki jih je upravičeno upoštevati kot drugotne ...avtorje, veliko težje uveljavljati avtorske pravice.
Zato obstaja nevarnost, da si jih pridobijo nekateri posamezniki, ki niso niti zapisovalci niti zbiralci na terenu, zgolj uredniki že celo objavljenega zbranega folklornega gradiva ali posameznih avtorskih besedil, še toliko prej, če vanje posegajo lektorsko, marsikdaj tudi pod pretvezo, da jih izboljšujejo in prirejajo za mlade ali nezahtevne bralce.
Ko se študenti/ke prvič srečajo s prevajanjem, še posebej v nematerni jezik, je razkorak med znanim in novim velik in zahteva drugačne pristope, prilagojeno progresijo, postavljanje ožjih didaktičnih ...ciljev, ki omogočajo hkratno razvijanje prevajalskih kompetenc in zagotavljajo jezikovno sprejemljivost prevodov, prevajalskih vaj pa ne spreminjajo v jezikovni pouk.V naši raziskavi, v kateri smo združili uveljavljeno empirično metodo protokola glasnega razmišljanja in metodo dela prevajanja na pogled, smo preverili, kako se študenti/ke znajdejo pri prevajanju kulturno specifičnih besedil v materni in nematerni jezik, ali pri tem upoštevajo rezultate besedilne analize in kako udejanjajo prevodno naročilo. Z analizo smo pokazali, da so poskusne osebe sicer ustrezno prepoznale kulturno specifične elemente in poiskale kulturne ustreznice, hkrati pa so zaradi pomanjkljive ali izpuščene prevodno usmerjene besedilne analize nastajali funkcijsko nesprejemljivi prevodi.
The goal of the monograph ('Web texts and language on the Web (the case of blogs and Wikipedia in the Slovenian language)') entitled Web texts and language on the Web (the case of blogs and Wikipedia ...in the Slovenian language) is to give an overview, as complete as possible, of the topic of web texts, although its main part is limited to blog and Wikipedia texts, where, as it turns out, there is a need for placing the topic into a broader context of electronic texts. The first chapter treats the circumstances of the formation of the Web and its definition in relation to the Internet and other electronic media. In the second chapter, corpus and dictionary are presented in relation to the Web, especially in terms of web corpora, the current role of web search engines is discussed, as well as the use of the Web in lexicography. The third and the largest part of the monograph includes a detailed analysis of Slovenian language and texts, especially of the selected material obtained from blogs and Wikipedia.
Skladenjsko kompleksne povedi so pogosto vitalni del književnega jezika. Namen tega prispevka je predstaviti skladenjsko raznolikost dveh italijanskih daljših književnih besedil, primernih tudi za ...obravnavanje v srednješolskem okolju, in nakazati morebitne jezikovne težave, ki bi jih lahko imeli slovenski učenci zaradi skladenjske raznolikosti. Analiza se osredotoča na podredne stavke, ki jih uvajajo vezniki se, anche se in come se in ki lahko uvajajo različne odvisnike: večina je takih, ki slovenskemu in drugim slovanskim učencem italijanščine povzroča težave zaradi interferenc pri izboru ustrezne glagolske paradigme v odvisniku. Pokazalo se je, da se vsi obravnavani tipi odvisnikov pojavljajo v obeh italijanskih romanih Seta (slov. Svila) in La luna e i falò (slov. Luna in kresovi) z določeno stalnostjo, vendar jih ne moremo opredeliti kot zelo pogoste. Zaradi svojega sorazmerno sporadičnega pojavljanja, toda visoke raznolikosti, ne morejo tvoriti stabilnega vnosa za učence: uspešnost nezavednega usvajanja ni zelo verjetna. Potrebno je zavestno učenje zaradi drugačnih zakonitosti pri izbiri jezikovnih sredstev v obeh jezikih. Izsledki analize predstavljajo dodaten razlog, da naj bi bili v zavestno poučevanje in učenje italijanščine kot tujega jezika vključeni vsaj najpogostejši in prototipični tipi odvisnikov.
Namen pričujočega članka je razmislek o rabi avtentičnih besedil pri pouku franco ščine kot tujega jezika. Avtorica izhaja iz analize besedil v štirih učbeniških kompletih (Le nouveau sans ...fronti`eres, Panorama, Campus in Rond point), ki so se ali se še uporabljajo pri pouku francoščine kot tujega jezika. Najprej poda definicije avtentičnosti in pregled uporabe avtentičnih gradiv skozi zgodovino. Pri pregledu besedil v korpusu besedila razdeli na avtentična, prirejena, navidezno avtentična in besedila, pri katerih o avtentičnosti ni mogoče sklepati. Analizo avtentičnosti opravi tudi v povezavi z analizo tipov besedil (po Adamu). Izhaja iz dveh predpostavk; predvideva, da bodo avtentična besedila prisotna v vseh analiziranih učbenikih in da bo, glede na dostopnost gradiv, njihovo število večje v novejših učbenikih. Nobena od obeh hipotez ni potrjena; avtentična besedila so prisotna v prvih treh kompletih, ne pa tudi v najnovejšem; njihovo število pa je največje prav v najstarejšem učbeniškem kompletu, Le nouveau sans fronti`eres. Glede na dostopnost avtentičnih predlog vseh vrst je rezultat analize presenetljiv. Po avtoričinem mnenju bi v učbenike veljalo vključiti več avtentičnih besedil in z njimi bolj osmisliti pouk tujega jezika.
PDF
