Stanovanje spada med osnovne človekove dobrine in pravice. Njegova vloga je mnogostranska, saj omogoča zadovoljevanje številnih človekovih potreb, poleg tega stanovanje ni omejeno le na ozek bivalni ...prostor, ampak vključuje tudi širše bivalno okolje, v katerem posameznik prebiva. Odnos posameznika do stanovanja in bivalnega okolja se skozi njegovo življenje spreminja. Zlasti v času starosti naj bi dobilo stanovanje še poseben pomen. Kot kažejo raziskave, želijo starejši zato čim dalj časa ostati v svojem bivalnem okolju, saj naj bi bili nanj navezani. Da bi ugotovili, ali spoznanja o navezanosti starejših na lastno bivalno okolje držijo tudi za Slovenijo, smo v članku analizirali, koliko so na svoje stanovanje in širše bivalno okolje navezani starejši v Sloveniji in kako so z bivanjem v njem zadovoljni. Mnenja starejših smo pridobili z anketiranjem, statistično analizo pa smo opravili s programom SPSS, in sicer na podlagi izračuna več statističnih testov povezanosti. Analiza je potrdila našo predpostavko, da so tudi slovenski starejši na svoj dom oziroma domače okolje zelo navezani in da so z bivanjem v njem zadovoljni. Pokazalo se je še, da so med starejšimi glede tega nekatere razlike, ki so odvisne od tega, koliko so ljudje stari, kje živijo in koliko časa že bivajo v svojem domu.
The research used different indicators to objectively evaluate the quality of residential environment in Ljubljana at the outset of the second decade of the 21st century. Residential environment was ...defined as the characteristics of the dwelling and its immediate and wider surroundings that are pertinent for satisfying general human needs and for performing basic human functions. The elements of the residential environment were arranged into seven groups: dwelling characteristics, safety, aesthetics, accessibility to urban amenities, environmental strain, social environment, and transportation conditions. The quality of the residential environment as a whole was measured accurately to the building using the method of summing the unweighted standardised indicators. We concluded that the quality of the residential environment in Ljubljana differs significantly between areas. The study results can be useful to city authorities and spatial planners as a support in the decision-making for management as well as planning purposes~for example, as the basis for improving the residential environment or for determining the appropriate locations for residential construction.
Pravice oseb z oviranostmi do enakih možnosti in dostopa brez ovir so zagotovljene v številnih dokumentih na mednarodni in državni ravni, različne raziskave in vsakdanje izkušnje pa kažejo, da se te ...pravne določbe v praksi ne izvajajo vedno. Osebe z oviranostmi se še naprej soočajo s številnimi ovirami v urbanem okolju, kar potrjuje, da trenutni pristopi k odpravljanju ovir niso ustrezni in da je treba nujno poiskati druge učinkovitejše rešitve. V članku je predstavljena ena od rešitev, ki temelji na hipotezi, da lahko pomemben napredek na tem področju dosežemo samo, če preoblikujemo vloge glavnih déležnikov. Avtor članka predlaga, naj se vloge zamenjajo in naj se namesto sedanjih pristopov od zgoraj navzdol uvede pristop od spodaj navzgor. Da bi olajšal uvedbo tega pristopa, je bil oblikovan interaktivni internetni portal, ki je v članku predstavljen in opisan kot »spletni forum«. Na podlagi temeljitega pregleda literature na temo »socialne inovacije« avtor članka meni, da je predlagani novi pristop socialna inovacija, zaradi česar lahko postane učinkovit mehanizem, ki bo omogočil oblikovanje okolij brez ovir in s tem odpravil diskriminacijo oseb z oviranostmi v bivalnem okolju.
Zaradi staranja prebivalstva se razvite države vse bolj spopadajo s povečevanjem potreb po zagotavljanju ustrezne stanovanjske oskrbe za starejše ljudi in (s tem) s povečevanjem finančnih potreb za ...zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev za starejše. Članekizhaja iz predpostavke, da bi lahko te potrebe zmanjšali s fizičnim (pre)oblikovanjem grajenega bivalnega okolja, s čimer bi starejšim ljudem omogočili, da bi lahko čim dlje ostali v domačem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim boljkakovostno. Predstavljeni in kritično analizirani so trije pristopi: prilagajanje bivalnega okolja po načelu oblikovanja za vse, preureditev bivalnega okolja v pametno (inteligentno) okolje na podlagi podpornih tehnologij, vključitev bivalnega okolja v omrežjeoddaljenega nadzora. Izkazalo se je, da se kljub prednostim in priložnostim preoblikovanja grajenega prostora pojavljajo številne pomanjkljivosti, nevarnosti in dileme. V sklepu so predstavljena razmišljanja o načinih in možnosti uveljavitve obravnavanih pristopovv praksi; Due to ageing of the population, developed countries are dealing with increasing needs in providing adequate residential care for older people and (with this) demands in providing appropriate social and services for the elderly. This article assumes thatthese needs could be reduced with the physical (re) design of the built living environment, by which elderly people would be given the opportunity to remain in their home environments as long as possible, capable of independently living with as high a quality of life as possible. Three approaches are presented and critically evaluated: adaptation of the living environment according to the principles of design for all, arrangement of living environments in the smart (intelligent) environment based on the assistive technologies, integration of the living environment into a remote monitoring network. It turns out that despite the advantages and opportunities of the built environment redesigning many weaknesses, risks and dilemmas appear. In the conclusion, some ideas are presented on how approaches discussed could be implemented in practice.
V Evropi in drugod lahko opazimo številne poskuse hibridnega združevanja krajinskih elementov in grajene strukture ter različnih rab prostora v neločljivo celoto. Fizična in programska prepletenost ...krajinskih elementov in grajene strukture omogoča uporabnikom tega prostora različne dnevne rabe, kot so oddih in rekreacija ter doživljanje drugih prizorišč (kulturnih, izobraževalnih in socialnih), v pretežno s krajinskimi elementi urejenem javnem odprtem prostoru. Na podlagi opredeljenih družbenih sprememb in novih usmeritev v načrtovanju urbanih območij, analiz primerov sodobne arhitekturne in urbanistične prakse z vidika vključevanja krajinskih elementov v urbano strukturo so v prispevku opredeljeni pojav hibridnega javnega odprtega prostora krajinskih elementov in grajene strukture ter metodološka izhodišča za načrtovanje sodobnih oblik javnega odprtega prostora.
V prispevku predstavljamo ključne ugotovitve sociološke anketne raziskave Prenova stanovanjskih sosesk v Ljubljani – Savsko naselje. Osredotočila se je na mnenja in stališča stanovalcev o soseski ter ...predvidela njihove prihodnje stanovanjske preference. Ključni problem – ob izrazitem nezaupanju tako do MOL kot tudi do interdisciplinarne skupine strokovnjakov, vključene v raziskovalni projekt – je predvsem finančna nezmožnost financiranja prenove stanovalcev ob hkratnem burnem zavračanju možnosti sofinanciranja prenove z nadgradnjami in novogradnjami. Rezultati ankete kažejo, da se bo brez izvedene celovite prenove, ki bo vključevala tudi sprejemljivo finančno-kreditno politiko, v naslednjem desetletju zmanjšala kakovost vzdrževanja ter s tem posledično padla vrednost nepremičnin v soseski.
Čeprav mnenje o slabi ekološki kvaliteti okolja zelo impresivno narašča tako v mestih kot na podeželju, je opazna predvsem rast tega pojava na podeželju. Na splošno sicer obstaja v mestih večji delež ...ekološko ogroženega okolja, vendar je rast enakega na podeželju večja, in prav to je najbolj zaskrbljujoče. Beležimo skokovito naraščanje ne le občutljivosti ekološke zavesti prebivalcev, ampak verjetno tudi izostrenih kriterijev za kvaliteto okolja. Razlike v odgovorih anketiranih prebivalcev v letih 1984 in 1991 govorijo torej v prid naraščanju latentne ekološke zavesti, ne pa nujno manifestne, ki zagotavlja tudi pripravljenost prebivalcev za akcijo. Although attitudes concerning ecological quality are impressively increasing in cities, as well as in the countryside, it is more apparent in the latter. Generally , the share of ecologically endangered areas is larger in cities, but their growth is greater in the countryside, which is alarming. Rapid increase in ecological consciousness of the population has been noted and also more defined criteria for environmental quality. Differences in the answers of the population between 1984 and 1991 prove an increase in latent ecologic and not necessarily manifestative consciousness, which ensures the preparedness of the population for action.
Stanovanja so osnovna potreba in eden glavnih inštrumentov socialne politike. Stanovanjska gradnja v mestih, zlasti v starih mestnih jedrih je v 80. letih postala osrednji socialni problem. V ...zaodrjem desetletju opažamo izrazit razvoj kvalitativnih metod predvsem kot protest proti statističnim poprečjem in kvantitativnemu raziskovanju. Kulturološka analiza, je kot interdisciplinarna in kompleksna metoda uporabna povsod tam, kjer se z prenovo ali izgradnjo poskuša fizično in drugače recivilizirati neko območje oziroma skupnost. Močan poudarek je na participaciji Uporabnost, korist in učinki metode so ponazorjeni na treh primerih. Urban dwellings are a basic need and one of the main instruments of social policies. Housing in cities and especially inner cities became a major social problem in the 1980s. In the last decade we can notice a rapid development of qualitative methods, as an answer to predominant statistical averages and quantitative research. Culturological analysis, which is an interdisciplinary and complex method, is useful wherever rehabilitation and development are used to physically or otherwise recivilize an area or society. Participation is strongly emphasized. The possibilities and benijits of the method are presented in three examples.
PDF
