Planina Klek sodi med najstarejša pašna področja na Pokljuki, v regiji pa so bila najdena tudi rimska, poznoantična in zgodnjesrednjeveška arheološka najdišča. V tem članku predstavljamo rezultate ...palinoloških in pedoloških raziskav, ki kažejo na razmeroma zgoden vpliv človeka na okolje alpskih habitatov, kar je – morda že v bronasti dobi – povzročilo erozijo tal in spremembo v sestavi vegetacije. Pelod, značilen za travnike, pašnike in ruderalna območja se pojavi že po pribl. 4000 cal. BC, prva pelodna zrna žitaric pa nekoliko kasneje, verjetno v pozni prazgodovini, pred pribl. 500 cal. BC (točno starost je težko določiti).
Na sledi prazgodovinskega Navporta Andrej Gaspari; René Masaryk
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
01/2009, Letnik:
60
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prispevek predstavlja sledove prazgodovinske utrjene naselbine na hribu Tičnica na Vrhniki, ki so bili odkriti med terenskim pregledom aprila 2009. Gradišče sestavljajo nepravilno ...eliptično oblikovan osrednji del naselbine z več nivoji teras in vršnim platojem ter dva večja predprostora v skupni izmeri 4,5 ha. Ostanki obrambnih struktur obsegajo nasipe, ki so večinoma vidni kot oster prelom zunanjih teras v nižje ležeča pobočja. Posamične najdbe prostoročno izdelane keramike omogočajo okvirno datacijo gradišča v bronasto in starejšo železno dobo. Z naselbine, ki se dviga okoli 50 m nad okolico, je bilo mogoče nadzirati enega ključnih delov karavanske poti med severnim Jadranom in srednjo Evropo ter vodni promet po plovni Ljubljanici. Glede na lego in velikost gradišča, ki na vrhniškem koncu nima primerjave, gre skoraj brez dvoma za centralno naselbino na območju sporočenega prazgodovinskega predhodnika rimskega Navporta.
Prispevek obravnava bronastodobno keramično gradivo znajdišča Turjeva jama v dolini reke Nadiže. Odlomke lončeni-ne, nabrane po jamski površini, je Tolminskemu muzeju dar-oval ...Aleksander Lavrenčič.Lončenino smo primerjali tako z gradivom bližnjih bronas-todobnih najdišč kot tudi s keramičnim materialom iz oddal-jenega Olorisa pri Dolnjem Lakošu in pri tem ugotovili števil-ne oblikovne in tipološke podobnosti. Gradivo iz Turjeve jameumeščamo v čas med 14. in 11. st. pr. n. št
Pri podvodnem pregledu struge potoka Bistra na Ljubljanskem barju so bili na območju ledine Mali Otavnik odkriti ostanki koliščarske naselbine iz zgodnje bronaste dobe. V plasti peska z ...organskim deritom, ki se je odložila v okolici lesenih pilotov, so bili dokumentirani odlomki keramičnih posod, kamniti odbitki in orodja ter številni neobdelani kostni ostanki živali. Med kera-miko izstopajo fragmenti skodel in vrčka iz fine sive keramike z okrasom vtisnjene vrvice ter bolj številni grobi trebušasti lonci z lijakastim vratom. Naselbina, ki jo radiokarbonska analiza datira med konec 21. in začetek 18. stoletja pr. n. št., leži na skrajnem zahodnem robu razprostranjenosti pramenaste keramike in dopolnjuje fragmentarno poznavanje zadnje faze kolišč na Ljubljanskem barju. V poglobljenem delu struge vzporedno z ostanki kolišča so bili poleg keramike, sorodne tisti iz okolice pilotov, sekire iz jelenjega roga in harpune iz roga kaprida, odkriti tudi odlomki maloštevilnih posod s primerjavami v naselbinskih in grobnih kontekstih med osrednjo Slovenijo, Krasom, Istro in Liko. Slednji morda predstavljajo sledove mlajše faze poselitve iz končnega dela zgodnje bronaste dobe ali srednje bronaste dobe.
V sicer skromnem (N = 148, NISP = 72) favnističnem vzorcu iz bronastodobnega najdišča Mali Otavnik pri Bistri (Ljubljansko barje, osrednja Slovenija) je bilo zastopanih naj-manj ...13 vrst velikih sesalcev, od tega le pet domačih. Lovne vrste prevladujejo tudi po številu določenih primerkov, saj njihov delež presega 70 % NISP. V tem smislu Mali Otavnik bistveno odstopa od večine sočasnih najdišč v širši regiji, kjer je (ostankov) lovnih vrst praviloma le za vzorec. Med verjetnejše vzroke za nenavadno favnistično sliko tukaj obravnavanega najdišča sodijo kulturne preference tam živečih ljudi, specifične naravne danosti Ljubljanskega barja v bronasti dobi ter morda tudi sama funkcija naselbine.
Avtor obravnava lončenino iz vrhnjih plasti v Mali Triglavci. Material izhaja iz izkopavanj, ki so potekala v jami med letoma 1979 in 1985 pod vodstvom dr. F. Lebna. Predstavljen je material, ki ga ...lahko vpnemo v rekonstruirano stratigrafsko sekvenco in obsega čas od mlajšega neolitika do starejše železne dobe
Analiza skromnega (NISP = 21) kostnega gradiva izbronastodobnih naselbin pri Iški Loki in Žlebiču je izpostavi-la odsotnost ostankov lovnih vrst in drobnice. Ohranjenost kostnesubstance ...podpira tezo o Iški Loki kot plani naselbini na trd-nem barjanskem obrobju, tj. izven domnevno že zamočvirjene-ga območja, ki naj bi ga v eneolitiku zasedalo jezero.
V članku objavljamo rezultate terenskega pregleda in sondiranj najdišč na severnih pobočjih Gorjancev južno od Šentjerneja. Predstavljena je tudi analiza arhivskih virov, ki govore o izkopa-vanju ...velike poznolatenske in zgodnjerimske nekropole Hribec v Mihovem. S pomočjo skic in zapisov smo uspeli rekonstruirati načrt grobišča in ga umestiti v prostor. Raziskave so pokazale, da je bilo širše območje Mihovega neprekinjeno poseljeno skozi celo prvo tisočletje pred Kr.
Archaeological sites whose importance extends beyond a Slovenian framework undoubtedly include the Bronze Age settlement of Oloris near Doljni Lakoš. The site was excavated in the eighties by staff ...of the Regional Museum in Murska Sobota and members of the Institute of Archaeology, ZRC SAZU, from Ljubljana.
Območje Zagorja ob Savi je bilo v prazgodovini precej obljudeno. Naključno in s sistematičnim pregledovanjem so bile v dobrih sto letih najdene sledi mnogih prazgodovinskih naselij in nekaterih ...pripadajočih grobišč, od eneolitskih do latenskih. Najdišča so še vedno prepoznavna, zato so lahko v predloženem članku geografsko in arheološko natančno opisana. Najdbe so katalogizirane in izrisane. Analiza topografske slike in arheološkega gradiva podaja podobo poselitve, načina pokopa in izrabe naravnih virov na območju Zagorja.
PDF