V prvem delu članka so predstavljeni rezultati zaščitnihizkopavanj, ki so pod nadzorstvom Mire Strmčnik Gulič pote-kala v maju in juniju leta 1993, pri gasilskem domu v Rušah,v izvedbi ...ZVKDS, območna enota Maribor. Pri tem je biloodkritih devet grobov ter osem jam iz časa mlajše kulture žarnihgrobišč. Celota se neposredno navezuje na leta 1952 odkritodrugo ruško žarno grobišče in je tako njegov integralni del.Drugi del članka obravnava grobišče kot celoto ter ga predvsemna podlagi keramičnega gradiva primerja z ostalimi grobiščiruške žarnogrobiščne skupine, kar omogoča njegovo natanč-nejšo kronološko umestitev.V zadnjem delu gre za poskus opisa rituala, kot je ob poko-pavanju umrlih morda potekal na drugem ruškem žarnem gro-bišču.
Uveljavitev poljedelsko-živinorejskega gospodarstva in pre-hod na metalurgijo v pozni prazgodovini sta, poleg klimatskihsprememb, močno vplivala na razvoj nekdanjega okolja. Kljubjasno vidnim ...spremembam paleookolja pa so vzroki za spre-membe vegetacije in nastanek današnje kulturne krajine še nejasni.V članku predstavljeni rezultati palinološke analize treh pale-oekoloških najdišč, ki so locirana v različnih fitogeografskihregijah Slovenije in severne Istre, kažejo, da je zaradi sekanjain požiganja gozda pokrajina v pozni prazgodovini postajalavse bolj odprta in raznolika, pojavile pa so se tudi spremembev sestavi gozda. Porast jelke morda lahko povežemo z vlažnejšoklimo in manj intenzivno gozdno pašo
V članku objavljamo rezultate terenskega pregleda arheo-loškega najdišča Libna, ki sodi med pomembnejša železnodobnasredišča v jugovzhodni Sloveniji. Drobno gradivo z Libne jebilo ...pred desetletji že predstavljeno strokovni javnosti, nisopa bile takrat opravljene natančne topografske raziskave naj-dišča. S terenskim pregledom smo leta 1992 na Libni doku-mentirali sedem poselitvenih enot: utrjeno naselje in šest go-milnih grobišč, ki so jih v glavnem raziskali že ob koncu devet-najstega stoletja. V dodatku na koncu članka objavljamo ar-hivske vire, pomembne za pravilno razumevanje poselitvenihstruktur in za zgodovino raziskav tega najdišča
V članku so zajeti rezultati sondiranj na petih višinskih naseljih v gričevju, ki se vleče vzdolž Save vzhodno od Ljubljane. Pred-stavljeni so terenski izvidi, najdbe in časovna opredelitev naselij. ...Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu je bila občasno poseljenav pozni bronasti in starejši ter mlajši železni dobi. Fibuli in rimski novci dokazujejo obiske Ajdovščine tudi v rimski dobi. Gradišče nad Dešnom je bilo prvič poseljeno v bakreni dobi. V starejši železni je bilo zgrajeno obzidje, ki je nudilo zatočišče tudi v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku. Poselitev Sitarjevca nad Litijo in Pančičevega vrha pod Javorjem v starejši železni dobi je zgolj verjetna, značilne keramične najdbe pa govore o obljudenosti obeh naselij v poznem latenskem obdobju, ko je bila poseljena tudi Gradišca pri Jelšah.
V članku so prikazani rezultati zaščitnih izkopavanj leta1991 v Pavšlarjevi hiši na kranjskem pomolu na Glavnem trgu18. Odkrit je bil tloris ene prazgodovinske hiše z ...značilnimkuhinjskim inventarjem, ki hišo datira na prehod pozne bronastedobe v začetek starejše železne dobe (Ha B3/C1).Najdena ornamentirana fina keramika nam kaže sintezovzhodnih, ruških elementov na eni strani in zahodnih, svetolucijskihna drugi strani. V Kranju je s tem okrasom izražena lokalnaspecifičnost.
V članku je predstavljen železnodobni poselitveni komplekspri Dolenjskih Toplicah, ki ga sestavljajo tri gomilne nekropo-le, naselje in železarski talilniški prostor. Poseben poudarek jebil dan ...raziskavam naselja, kjer so med leti 1986-1991 izkopališest sond. Raziskave so pokazale, da je bil Cvinger pri Dolenj-skih Toplicah poseljen ob koncu pozne bronaste dobe. Po tejprvi poselitveni fazi, ko so naselje utrdili z zemljenim okopom,je bil Cvinger dalj časa opuščen. Ponovno so ga poselili šelev mladohalštatskem obdobju. V tem času so ga znova utrdili,tokrat s kamnitim obzidjem. Obljudenost naselja v mlajši železnidobi za zdaj ni dokazana
V članku je prvič v celoti predstavljena leta 1987 izkopanagomila I s Hriba v Metliki, v kateri je bilo odkritih 90 grobov,ki so bili z izjemo osmih skeletnih pokopov vsi žgani. ...Polegprevladujočega žganega pokopa so posebnost gomile tudi žganigrobovi s kamnitimi venci. V gomili so neprekinjeno pokopa-vali od časa stopnje Ljubljana I pa do konca stopnje Stična 2.Gre torej za gomilo s samega začetka halštatskega obdobja naDolenjskem in v Beli krajini, ki prinaša več novosti v okvirudolenjske halštatske skupine.
