Članek prikazuje najpomembnejše mejnike v ljubljanski koncertni in operni poustvarjalnosti del Richarda Wagnerja. V povezavi s programskimi usmeritvami vodilnih glasbenih institucij v 19. in 20. ...stoletju na Slovenskem in sočasnimi kulturno-političnimi spremembami skuša določiti razloge za (ne)uprizarjanje Wagnerjevih del in tako opraviti z nekaterimi pri nas žal še vedno aktualnimi stereotipi, povezanimi z Wagnerjevo glasbo.
Poleg Borštnikove najpomembnejša igralka rodu, ki je začel v čitalnici in preko osebne umetniške rasti v novem Deželnem gledališču dosegel poklicno raven že na prelomu stoletja. Sprva mladostna ...naivka in sentimentalka se je razvila v vsestransko karakterno igralko s širokim razponom vlog.
Pripovednik, publicist in dramatik, avtor Veronike Deseniške, s katero so v Borštnikovi predelavi slavnostno odprli novo Deželno gledališče v Ljubljani (29. 11. 1892), ter avtor Tugomerja, z ...uprizoritvijo katerega so tako v Ljubljani kot v Mariboru naznanili novo dobo v razvoju slovenskega gledališča, dobo evropeizacije.
Hinko Nučič (1883‒1970), igralec v Deželnem gledališču od l. 1900; od l. 1908 do 1912, ko je odšel v zagrebško gledališče, tudi režiser. Po prvi vojni pobudnik novega gledališča v Ljubljani in takoj ...zatem v Mariboru, a se je l. 1922 vrnil v Zagreb.
Velika béseda, plakat, 17. 4. 1865. Eden redkih ohranjenih plakatov, ki priča o slovenski čitalniški predstavi v Stanovskem gledališču, ki so ga na začetku šestdesetih let preimenovali v Deželno ...gledališče.
Gledališki list, ki vabi k trojnemu sporedu, veseli igri s petjem, veseli igri in komični opereti, se glasi na »korist učiteljice gospodičin dramatičnega društva in pevke«, s tem pa ilustrira dvojno ...vlogo Odijeve, ki tu nastopa v dveh pevskih vlogah.
PDF
