Koncept geodiverzitete obstaja že več kot 20 let. Večina metod vrednotenja geodiverzitete se uporablja za ugotavljanje geokonzervatorskega ali geoturističnega potenciala. Metode, s katerimi bi lahko ...vrednotili izobraževalni potencial geodiverzitete, so zelo redke. Glavni cilj našega članka je podati novo metodo vrednotenja geodiverzitete za določanje izobraževalnega potenciala proučevanega območja. Metoda je uporabna za učne namene, ko učitelji načrtujejo organizacijo strokovnih ekskurzij ali terenskega dela.
V času študija na ljubljanski slavistiki smo imeli lepe in bogate ekskurzije. Konec prvega letnika na Kosovelov Kras, konec drugega v Župančičevo Belo krajino, v tretjem smo obiskali Prekmurje, v ...četrtem pa Slovensko Benečijo, Rezijo, Gorico in Trst. – V Beli krajini je bil z nami prof. Paternu, takrat še asistent dr. Slodnjaka. Na njegovi desni Irena Celec, ena od 173 žrtev letalske nesreče na Korziki (Ajaccio, 1981), ob njej Marjana Kunej, kasneje urednica Prosvetnega delavca, ob njej Zinka Lep Zorko, današnja doktorica narečjeslovja, akademikinja; na skrajni desni slike Nande Razboršek, svojčas viden kulturni delavec v Zasavju, in drugi. (sf)
Namenjeni smo bili na veliko mednarodno razstavo učil in šolske opreme Didacta, ki je bila tisto leto (1966) postavljena v švicarskem metu Basel. Potovali smo v sestavu strokovne ekskurzije, ki jo je ...organizirala Skupnost gimnazij (več let jo je prizadevno in uspešno vodila Vera Vošnjak). Na razstavi je bilo dejansko kaj videti. In vsega preveč, predvsem zato, ker si takrat skoraj ničesar nismo mogli privoščiti. Za oglede bi potrebovali vsaj tri dni, a smo imeli na voljo le 8 dni, za razstavo in avtobusno potovanje. Vseeno smo spoznali marsikaj. Marsikaj pa odnesli tudi od celotedenskega druženja. Na fotki smo z leve proti sesni: Štefan Trojer, Franc Komovec, Tone Kuštrin, Stojan Trošt, Marija Rus, Marjan Urbančič, Hinko Uršič in jaz, Silvo Fatur. Bili smo stalna neformalna podskupina Skupnosti: Goričani, Postojnčani, Tolminci; Koprčani se nam kdovezakaj niso pridružili nikoli.
Študentje ljubljanske slavistike smo bili zgodaj poleti 1960 na absoventski ekskurziji v Benečiji in Reziji. Tiste čase je bil to vse prej ko enostaven podvig. Prelepa rezijanska dolina je bila za ...Italijo strogo varovano obmejno področje. Povsod je bilo prepovedano fotografirati. Jaz pa s seboj kar dva fotoaparata, za črno-bele slike in barvne diapozitive. Naš avtobus sta vseskozi spremljala dva karabinjerja z motorji. Ob postankih smo se kar razpršili v lovu za slovensko besedo. Domačini so nas gledali začudeni. A na našo željo je starka, sedeča pred hišo, vseeno odmolila svoj starinski, narečni Očenaš. – Pred odhodom iz Ravence, osrednje rezijanske vasi, smo na trgu udarno zapeli nekaj slovenskih pesmi. Jaz pa sem skozi prezračevalno okence iz avtobusa prizor posnel, skupaj s karabinjerjema v ozadju. – Na sliki so med nami naši profesorji: Tine Logar, Boris Urbančič, Franc Jakopin, Miloš Poljanšek. Prav v centru je Izidor Predan, kulturni delavec in vsestranski beneškoslovenski aktivistki, ki je bil ves čas z nami. Na povratku je prisedel v naš avtobus in je s takim zanosom odrecitiral Gregorčičevo Soči, da smo najpej onemeli, potem pa burno zaploskali.
Prvič smo jih realizirali maja 1990. Zamišljeni so bili kot strokovna, pedagoška in družabna srečanja slovenistov južne, severne in zahodne Primorske. Prispevala naj bi k ustvarjanju enotnega ...slovenskega kulturnega prostora, zato so nastali in se razvijali v soorganizaciji vseh treh primorskih slavističnih društev: SD Koper, SD Nova Gorica in SD Trst-Gorica-Videm. Srečanja naj bi bila praviloma 3-dnevna: prvi dan popoldne: slavnostni del z izbranim častnim gostom; drugi dan predavanja in delavnice z izmenjavo pedagoških izkušenj o izbrani osrednji temi; tretji dan z osrednjo temo povezana strokovna ekskurzija. Srečanja naj bi se vsako leto premikala iz kraja v kraj, od Slovenske Istre do Slovenske Benečije, z Gorico in Trstom vmes.Prvič smo se srečali v Novi Gorici. Naš častni gost je bil kdo drugi kot Boris Pahor. Za osrednjo temo smo izbrali Franceta Bevka, tega najbolj primorskega med vsemi primorskimi književniki. Ekskurzija nas je zato povedla v njegov rojstni kraj Zakojco (slika!). Do tja nas je vodil odličen poznavalec, raziskovalec Cerkljanskega in Tolminskega, publicist prof. Janez Dolenc. In tako zamišljeni PSD še kar trajajo, za sabo imajo že četrt stoletja.
Ljetni je semestar započeo s idejom da se pod vodstvom naših nastavnika gospodina Ivana Muhovca i gospodina Matije Oreškovića studenti upute na dvodnevnu stručnu ekskurziju krajem travnja. Očekujući ...velebne i raskošno uređene građevine pune stranih turista, ostali smo ugodno iznenađeni malim crkvicama od kojih nam je zastajao dah te rustikalnim bunjama i posve skromnim, tajnovitim naseljima. Profesori su nas, organiziravši nam ovu ekskurziju, oduševili svojim neiscrpnim znanjem i vještinom snalaženja u prostoru te moram priznati izvrsnom kondicijom. Dakako, dokazali su nam da svaka građevina, pa i ona mala i skromna, ima ono nešto što je čini specifičnom, lijepom i nadasve vrijednom. Nadam se da će naši dojmovi potaknuti nekoga da posjetiti ove lokalitete, jer to zaista vrijedi vidjeti.
Virtualna ekskurzija kao posebno osmišljena aktivnost promatra se kao metodički pristup za koji se pretpostavlja da može imati pozitivan utjecaj na motivaciju za učenje. U provedenome je istraživanju ...riječ o hrvatskome kao inomu jeziku, a ispitanici su studenti koji taj jezik uče na Visokoj školi Gradišće. Za njih je organizirana virtualna ekskurzija u Hrvatsku, a njome su zastupljeni kulturni, obrazovni, društveni i gospodarski sadržaji, s posebnim naglaskom na vezama između Hrvatske i Austrije na svima od navedenih područja. Nakon uvodnih se napomena donosi pregled obilježja virtualne ekskurzije i pregled dosadašnjih istraživanja motivacije za učenje stranih jezika. Slijedi dio posvećen ciljevima i metodama provedenoga istraživanja čime se željelo ispitati studentska stajališta o virtualnoj ekskurziji kao realiziranoj aktivnosti. Na temelju analize prikupljenih podataka donose se rezultati, rasprava i zaključak koji se dovode u vezu s očekivanim ishodima uključivanja virtualne ekskurzije u nastavu hrvatskoga kao inoga jezika. Zaključno se razmatraju moguće praktične implikacije dobivenih rezultata koje se mogu uključiti u virtualne ekskurzije u nastavi inih jezika općenito.
Udruženje mljekarskih radnika SRH organiziralo je stručnu ekskurziju po Italiji od 7. do 14.XI.1964. Ekskurziji je prisustvovalo 27 članova Udruženja, i to iz mljekara: Zagrebačka mljekara 10, ..."Zdenka" 3, Županja 3, Osijek 3, Novi Sad 2, Rijeka 2, PIK Belje 1, Zadar 1, Nova Gradiška 1 i iz Mljekare Sremska Mitrovica 1 član.
PDF
