Tako za elektroakustično glasbo kot za zvočno umetnost velja, da v slovenski muzikološki vedi še nista prejeli celovite obravnave. Zato se pojavlja potreba po osnovni raziskavi obeh področij in ...hkrati po razmisleku samega predmeta. Zdi se namreč, da diskurz o obeh pojmih – zlasti o elektroakustični glasbi – pomembno zaznamujejo določeni interpretacijski vzorci, ki pa se ne zdijo dovolj utemeljeni.
V svojem vplivnem delu O glasbeno lepem je Eduard Hanslick prišel do zaključka, da antični svet ni poznal glasbe v pravem pomenu besede. V Hanslickovi misli so bile za vsako glasbeno delo bistvene ...njegove »s tonskim gibanjem nastale oblike«. Analiza ustreznih mest v korpusu Platonovih del kaže, da antična filozofija glasbe ni poznala nič ustreznega navedenemu Hanslickovemu pojmu, pač pa je sodila primerke glasbe po povsem drugih kvalitetah.
Zgodnja slovenska simfonična glasba Dusíka in Wratnyja kaže, kako glasba vstopa v kompleksno mrežo estetskih referenčnih sistemov. To potrjuje, da njenega pravega referenčnega okvirja ne določajo ...ozke etnične meje, temveč ga lahko razumemo kot provincialni okrušek širšega kulturnega konteksta.
V poglavju, ki je v Heglovih Predavanjih o estetiki namenjeno glasbi, se je filozof ukvarjal tudi z vprašanjem glasbene vsebine. Po njegovem mnenju glasba sicer lahko izraža različna človeška ...razpoloženja, vendar to ni njeno bistvo. Pomembneje je, da se človek, subjekt v njej srečuje sam s sabo. Kot taka je glasba neodvisna od zunanje vsebine. S tem je Hegel v svojo estetiko sicer vgradil staro teorijo afektov, a jo je tudi presegel.
PDF
