Pričujoča številka je nastala ob obletnici dogodkov, ki so globoko zaznamovali moderno grško zgodovino in kulturo, to je stoti obletnici maloazijske katastrofe. Poimenovanje Grki danes uporabljajo za ...niz dogodkov, vključno z grško-turško vojno po koncu prve svetovne vojne, ki je sledila poskusu grške vojske, da bi dokončno uresničila »veliko idejo«; ali sanje Grkov, ki so obvladovale njihovo politično življenje tako rekoč od nastanka moderne grške države na začetku 19. st., da bi se namreč pod okriljem moderne grške države združila vsa ozemlja, ki so jih od antike dalje naseljevali Grki. To pa je vključevalo tudi obsežna področja Male Azije. Kljub prvotnim grškim uspehom je poskus naletel na nesrečen konec, strahovit poraz, ki so ga grški vojski zadali Turki, ena od posledic pa je bila tako imenovana izmenjava prebivalstva. V skladu z Lozansko pogodbo iz leta 1923 so namreč pravoslavno prebivalstvo iz Male Azije preselili v matično domovino (Grčijo), muslimanske prebivalce iz Grčije pa v Turčijo. Pričujoča številka torej sovpada s stoto obletnico tega sporazuma.
Ksenofont je imel v svojem razgibanem pustolovskem življenju s konji tesen stik, zato si je pridobil bogate osebne izkušnje ter postal njihov dober poznavalec. Iz njegovih spisov lahko dobimo vrsto ...informacij o vzreji, negi, urjenju, prehrani in ravnanju s temi plemenitimi živalmi, pa tudi o tem, kaj od njih ob primerni skrbi zanje in ustreznem ravnanju z njimi lahko pričakujemo. Poleg tega nam Ksenofontovo pisanje o konjih in velik pomen, ki ga pripisuje vlogi konjenice na vojaškem področju, deloma razkrivata avtorjevo življenjsko pot. V prispevku je na osnovi podatkov, ki nam jih Ksenofont o konjih prinaša, najprej deloma prikazano Ksenofontovo življenje pred odločitvijo, da se priključi Kiru, nato pa je zaradi Ksenofontove tesne povezanosti s konji kratko orisan tudi njegov odnos do konj.
V razpravi avtorica analizira vlogo konja v spoznavnem procesu resnice v Parmenidovi pesnitvi in Platonovem Fajdrosu ter opozarja na razlike med njima. Ugotavlja, da metafora v nekem filozofskem ...besedilu nima zgolj ponazoritvene vloge, temveč tudi sama prevzema spoznavnoteoretsko mesto izrekanja resnice. Če bi konjsko vprego, ki antične filozofe vodi k Resnici, sodobni filozof nadomestil z mercedesom, to hkrati govori o popolnem obratu v človekovem spoznavnem procesu od ključne vloge phýsis (ki jo prezentira figura konja) k poíesis (kot popolni očaranosti nad stvariteljsko močjo človeka) in sodobni teologizaciji téchne.
PDF