Ob prvih vesteh o kugi v Celju so kranjski deželni stanovi zaprli meje in prepovedali vso trgovino s Štajersko, razen trgovine s soljo. Kranjski tovorniki so smeli sol pripeljati le do Vranskega in ...to ob ponedeljkih. Ob sredah so nato po sol prišli štajerski tovorniki. Oblasti so strogo nadzirale tudi prevažanje vina po Savi – število brodov so močno omejile in zastražile. Valvasor poroča, da po zaslugi odločnih ukrepov deželne vlade v letih 1681, 1682 in 1683 na Kranjskem ni bilo smrti zaradi kuge, čeprav je ta divjala vse naokrog: na Hrvaškem, Štajerskem, Koroškem in v Furlaniji. Hude čase za naše kraje je po Valvasorjem poročanju napovedal komet, ki sta ga Kranjska in njena soseščina prvič ugledala 28. decembra 1680, na praznik sv. Štefana, in ga potem z grozo opazovala vse do začetka naslednjega leta.
Valvasor poroča, da so bile poplave in druge naravne nesreče pogoste spremljevalke kuge. Tako naj bi v letih 1657–1658, ko je Kranjsko hudo udarila kuga, ljudje trpeli še zaradi hude in ostre zime ...ter poplav, ki so s seboj odnesle veliko hiš, mlinov in hlevov skupaj z ljudmi in živino.Slika: Poplava v Poljanski dolini leta 1658.
Janez Rajavec, ustanovitelj cerkve sv. Roka na Bregu pri Ptuju, je bil v času 1645–1669 župnik na Hajdini. Rojen je bil na Ptujski Gori, v duhovnika je bil posvečen leta 1635 v Gradcu. Leta 1669 je ...bil pokopan pri sv. Roku. Njegov nagrobni spomenik je bil leta 1786 z drugimi ploščami vred prodan nekemu meščanu. Pozneje ga je odkupil Simon Povoden in ga dal vzidati v zunanjo steno mestne cerkve sv. Jurija na Ptuju (Slekovec, 1889: 108–109). Na plošči je napis: „Hic iacet R. D. M. Joan. Raiavez in Haidin, Qui tempore valde grassantis pestis tam hic quam Pettovii 1645 voverat capellam s. Rochi et s. Sebastiani. Quo facto voto notabiliter per Dei gratiam et beatissimae S. V. M. opem inceperat lues minui. Hic saepe cecinit requiem Ac. D. – eis D (?) Qui dicas et tu … Obiit 1669 mense.
Na epidemijo kuge v Ptuju in okolici v letih 1645–1646 spominja cerkvica sv. Roka na Bregu pri Ptuju. V času, ko je strašna morilka neizprosno pobirala krvni davek, so se na smrt prestrašeni ljudje ...po zaščito zatekli k sv. Roku. Obljubili so, da mu bodo postavili cerkvico, če kuga preneha. Hajdinski župnik Janez Rajavec je v mestu in po bližnjih vaseh začel pobirati darove in kljub revščini kmalu zbral toliko, da je na hribčku blizu mesta lahko začel graditi cerkev. Leta 1646 je kuga mesto resnično zapustila. V svetišču, katerega gradnja je bila končana leta 1650, se je nato več kot 100 let odvijala služba božja. Leta 1780 je dal Jožef II. cerkev spremeniti v vojaško skladišče. Ob tej priložnosti je neki vojak na steno zapisal naslednje besede: “Sv. Rok, v čigar češčenje je bila postavljena nekoč ta cerkvica, odpusti nam kristjanom, ki onečaščujemo tvoje svetišče.” Leta 1818 so okoličani cerkvico odkupili od vlade in jo dali ponovno blagosloviti. Tako še danes spominja na nekdanje čase trpljenja in bridkosti.
Z raziskovanjem in zdravljenjem kuge se je ukvarjal tudi Paracelsus (1493–1541), švicarski zdravnik, alkimist in filozof, ki ga prištevamo med utemeljitelje moderne medicine in farmacije. Prepričan ...je bil, da je bolezni mogoče zdraviti s kemičnimi sredstvi. Sestavil je različna mineralna zdravila (spojine z žveplom, svincem, antimonom in živim srebrom) ter v skladu s prepričanjem, da le odmerek ločuje strup od zdravila, uvedel previdno in natančno odmerjanje zdravil.Spisal je številna dela s področja medicine, farmacije, filozofije narave, astrologije in teologije, večina jih je izšla šele po njegovi smrti. Knjižnica Ivana Potrča hrani Huserjevo izdajo Paracelsusovih zbranih del (Strasbourg, 1616), v kateri so tudi njegovi spisi o kugi (Zwei Bücher von den Pestilenz).
Leta 1681 je na Ptuju za kugo zbolelo 433 oseb, umrlo jih je 219. Med žrtvami je bil tudi gvardijan in definitor kapucinskega samostana g. Luka, ki je bil na Ptuju izredno priljubljen (Slekovec, ...1889: 121-122). Nanj spominja napis na majhni kamniti plošči, vzidani v vzhodno steno ptujske cerkve sv. Jurija: R. P. LVCAS. ZAGR. GVARD. ET DEFE — TOR. OBIIT IN PESTE — 19. AVGVSTI. 1681.
Leta 1682 so župnijski cerkvi Matere Božje v Cirkovcah (zgrajena je bila pred letom 1560, v baročnem stilu) prizidali kapelo sv. Frančiška Ksaverija v zahvalo, da kuga tam ni tako strašno divjala kot ...drugod. Leta 1904 je na njenem mestu zrasla nova cerkev Marije Vnebovzete (na sliki). Od stare cerkve je ostal samo zvonik.Slika: razglednica (poslana pred 1918) prikazuje središče vasi Cirkovce. V ozadju je novozgrajena cerkev Marije vnebovzete.
Zgodovino kuge na Štajerskem je popisal Richart Peinlich (1819–1882), kulturni zgodovinar, pisatelj, učitelj in benediktinec iz samostana v Admontu. Njegovo delo Geschichte der Pest in Steiermark ...(Graz, 1877–1878) je rezultat dolgoletnih raziskav in prinaša številne podatke, pomembne za zgodovino in kulturno zgodovino Štajerske.
Leta 1682 je kuga v fari sv. Lovrenca na Dravskem polju v enem četrtletju v grob položila 310 ljudi. Po tej nesreči so v tamkajšnji župnijski cerkvi postavili oltar v čast sv. Barbari, patronici ...umirajočih. V cerkvi je stal dvesto let, leta 1885 pa so ga zaradi grožnje, da se bo porušil, zamenjali z novim oltarjem sv. Barbare (na sliki). Izdelal ga je Tomaž Fantoni iz Konjic, postaviti pa ga je dala Marija Kreisl, v spomin na pokojnega soproga Venceslava (umrl 5. marca 1867 v Sternthalu, pokopan je v Lovrencu). Zraven osrednjega lika sv. Barbare sta na oltarju tudi kipa sv. Miklavža in sv. Florjana ter podoba sv. Ane. V 60-ih letih 20. stoletja so oltar prenesli v cerkev sv. Antona Padovanskega v bližnji Župečji vasi, kjer je še danes.
