V članku predstavljamo pomen sodobne tehnologije in njen vpliv na družbeni razvoj ter uporabo v izobraževanju. Naša temeljna predpostavka je, da se bosta pogostost in kakovost uporabe izobraževalne ...tehnologije (najširše definirane) povečali s poznavanjem dejavnikov, ki vplivajo na njeno uporabo. V besedilu tako opredelimo koncept informacijske družbe in prikažemo različna mnenja o vplivu sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na družbo. E-izobraževanje kot razširjeno obliko izobraževanja umestimo v kontekst informacijske družbe in predstavimo teorije sprejemanja tehnologije, na katerih temelji »enotna teorija sprejemanja in uporabe tehnologije« (UTAUT). Ugotavljamo, da imajo pri sprejemanju e-izobraževanja in drugih izobraževalnih tehnologijah glavno vlogo ožje socialno okolje, psihološki dejavniki in tehnične značilnosti orodja, zato morajo biti ukrepi za spodbujanje večje uporabe usmerjeni na eno od teh področij. Eden od sklepov pričujoče analize je razširitev modelov sprejemanja tehnologije s pedagoškimi vidiki e-izobraževanja, ki so pri klasičnih modelih povsem zanemarjeni.
Die Arbeit untersucht den internationalen und unionsrechtlichen Rahmen von urheberrechtlichen Schrankenbestimmungen und zeigt Umsetzungsspielräume für den nationalen Gesetzgeber auf. Sie untersucht ...ausschließlich die Rechtsfolgenseite von ausgleichspflichtigen Schrankenbestimmungen und legt den Fokus auf individuelle und vertragliche Gestaltungsmöglichkeiten. Dogmatische Grundlagen in InfoSocRL, UrhG, BGB und VGG werden unter Beachtung der grundrechtlichen Vorgaben (GG, GRCh) dargelegt. Die Arbeit setzt sich mit der aktuellen Diskussion um eine Verlegerbeteiligung im Rahmen von § 63a UrhG auseinander. Abschließend wird eine Änderung des § 63a UrhG empfohlen, damit die Ausgestaltung der gesetzlichen Vergütungsansprüche den Interessen von Urhebern, Verwertern und Nutzern besser gerecht werden kann.Die Arbeit ist sowohl für Urheber, Verwerter und Verwertungsgesellschaften von praktischer Bedeutung.
V prejšnjih prispevkih smo predstavili tri možne razvojne scenarije – spontanega, idealnega in aktivnega, ki podajajo različne možne poti razvoja Slovenije kot informacijske družbe. Kot neprimernega ...smo ocenili spontani scenarij, a se žal deloma že uresničuje. Aktivni scenarij je primeren, uresničljiv pa je do leta 2008. Najprimernejši je idealni scenarij, ki ga je mogoče uresničiti do leta 2015. V prispevku so predstavljene nekatere prostorsko relevantne splošne usmeritve razvoja ter implementacije telekomunikacijske infrastrukture in storitev, ki izhajajo iz aktivnega razvojnega scenarija.
Sodobno mesto je kompleksen organizem, izražen kot navidezni »kaos«, v katerem se skrivajo mehanizmi dinamičih aktivnosti, fleksibilnosti ter raznolikosti. Procese preoblikovanja želimo pogosto na ...silo vkalupiti v okvire tradicionalnih urbanističnih vzorcev ter jih obvladati z elementi »klasično-hierarhičnega« reda. Vendar so ti instrumenti delovanja in odločanja nezmožni interpretirati sodobno prostorsko kompleksnost in na njo pozitivno vplivati. Z večanjem selektivnega poznavanja obstoječe strukture se bo hkrati vedno bolj osvobajala kreativnost, ki se bo izražala v novem načinu oblikovanja, urejanja urbanosti, v smislu najdene »disperzne harmonije med človekom in naravo«. Z novim mestnim načrtom želimo preseči današnje mehanicistične in statične oblike določanja rabe prostora ter jih nadomestiti z bolj fleksibilnimi in inovativnimi oblikami usklajevanja javnih in zasebnih interesov.
V prispevku je predstavljen prvi od treh oblikovanih razvojnih scenarijev. Gre za t.i. spontani scenarij ali scenarij razvoja fordistične družbe. Ta scenarij se v Sloveniji v sedanjem obdobju v ...veliki meri uresničuje in otežuje oziroma preprečuje uveljavljanje prvin informacijske družbe.
PDF
