Zapis posveta o zahtevah po znanju slovenščine, kot jih opredeljuje najnovejši Zakon o tujcih, in dostopu do znanja slovenščine za državljanke in državljane tretjih držav. Javni posvet je organiziral ...Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in se je odvil v torek, 9. maja 2023, v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani.
V Ljubljani sta med 6. in 8. 11. 2019 potekala 54. srečanje in javni posvet ALTE (Association of Language Testers in Europe). Srečanje na temo Enojezično testiranje v večjezični realnosti: jezikovne ...ideologije in njihov vpliv na jezikovno testiranje sta organizirala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in njen Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko. V tem okviru je 8. 11. 2019 potekala okrogla miza (Bližnja) srečanja oblikovalcev jezikovne politike. Objavljamo zapis posnetka pogovora sodelujočih na dogodku.
Cilj pričujoče razprave je pokazati na posebnosti grške jezikovne politike na prehodu iz 18. v 19. stoletje, t.j. v odločilnem obdobju za formacijo moderne grške nacije. Grško jezikovno vprašanje, pa ...tudi vsi predlogi za njegovo rešitev so bili v marsičem odraz štirih različnih družbeno-političnih pogledov na podobo, kakršno naj bi grška družba imela po dosegu neodvisnosti. Na kratko, vprašanje jezika in njegove uradne oblike se je v mnogih pogledih dotikalo izobraževanja: brez jasno določenega, normiranega in standardiziranega novogrškega jezika nista mogli obstajati niti jasno definirana in jasno zastavljena izobraževalna politika ter njeno izvajanje. Ker sta bila omenjena elementa v medsebojno vzajemnem odnosu, je bilo treba najti rešitev, ki bi uspešno pomirila do tedaj nepomirljiva nasprotja. Zato je bil Koraisov predlog t.i. »srednje rešitve«, čeprav je na samem začetku pri svojih nasprotnikih izzval veliko nasprotovanja in obsojanja, v danem zgodovinskem trenutku najbolj sprejemljiv; omogočal je namreč nacionalni konsenz in pomiritev nasprotij.
Žig takrat še samostojne občine Štandrež pri Gorici v času županovanja Ivana Rijavca. Že istega leta so italijanske oblasti vsilile italijansko-slovenski žig – čeprav je Štandrež veljal za izključno ...slovensko vas – kmalu zatem so uvedli le italijansko različico, leta 1927 pa ukinili samostojno občino in vsako obliko dvojezičnosti. Leta 2012 so italijanske oblasti ukinile tudi t.i. “rajonski svet Štandrež”, zadnji ostanek nekdanje avtonomije, ki je imel le posvetovalne funkcije v okviru občine Gorica.
Kritika ustavovernih liberalcev in njihove politične drže. Omenjena sta tedanja ljubljanska župan in podžupan Suppan in Dežman (Deschmann). Alešovec je v predgovoru zapisal:»Brencelj v koledarjevi ...obliki ima namen, prostemu ljudstvu in slovenski inteligenciji ali omiki – če jo je že kaj – razjasniti in razkriti slovenske in nacijonalne sleparije, kar se najbolj lahko zgodi, če ob enem dokaže in razvije dobrote in pristojnosti liberaluške ali konštitucijonalne ustave. Tedaj ima kratek obris te postave, zapisnik udov blatnovaškega ministerstva, premembe političnega obnebja, solnčne in mesečne mrake ter druzih stvari mnogo, kterih vednost je vsakemu potrebna. Pridanih je še nekoliko zabavljivih in resničnih laži in lažnjivih resnic deloma v jasnih dogodbah, deloma v uganjkah in sklepih … Le po njem, Slovenci in nemčurji, liberaluhi in renegat, dokler ga je še kaj …”«
PDF
