Ob cesti Ljubljana-Celje je most čez Miklavčev graben. Zraven stoji kapelica Žalostne matere božje, pod katero teče studenec. Kapelica Marije Pomagaj je stala blizu župnijskega hleva. Že leta 1870 ...je bila zelo poškodovana, a so jo popravili. Namesto nje pa so v spomin ob 50-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa leta 1898 postavili ob potoku pri deželni cesti kapelico Žalostne matere božje.
Članak prikazuje povijesni kontekst gradnje kapelica na prostoru današnje župe Žminj od 18. st. do lipnja 2016. godine, tj. od prve povijesno svjedočene do zadnje podignute. Ujedno se raščlanjuju ...natpisi na kapelicama i ostale obavijesti što ove posreduju, poput njihova smještaja i titulara. Zbog oskudnih arhivskih vrela u interpretaciji posegnulo se za informacijama što ih daju kazivači i za komparativnom literaturom.
Med letoma 1743 in 1745 je Vrečer najprej postavil šest velikih kapel, ki kažejo pet skrivnosti žalostnega dela rožnega venca in Žalostno Mater božjo, do leta 1753 pa je med te postavil še osem ...manjših kapel. Velike kapele, ki se jim pridružuje tudi kapela sv. Roka, imajo bogato kamnoseško obdelane portale, baročno razgibana čela, strešne stolpiče in oltarje s pravico maševanja, manjše kapele pa so skromneje oblikovane. Kapele so opremljene s kiparskimi skupinami, ki skupaj z naslikanimi prizori in s štukiranim ozadjem zelo dramatično in naturalistično predstavljajo posamezen prizor. Tako so se verniki lažje vživeli v podoživljanje Jezusovega trpljenja.
Razglednica prikazuje urejeno pot skozi Močilnik. Levo je lesena uta za obiskovalce, zadaj pa lesena kapelica sv. Antona Puščavnika za katero je denarna sredstva prispeval Fran Kotnik.
Kapelica stoji na polju, kjer se križata dve makadamski poti pod cerkvijo sv. Valburge in je spomeniško zaščitena. Zgrajena je bila v 19. stoletju in je tipološko uvrščena med poznobaročne kapelice ...odprtega tipa. Do tega kraja domačini še danes čutijo strahospoštovanje, saj je bilo na tem mestu deželnoknežje morišče. Zgodbe o dogodkih na tem mestu segajo daleč v preteklost. V 17. stol. je smledniški baron Egkh vaščanom vladal z železno roko in podložnike kaznoval na mestu, kjer stoji kapelica. V srednjem veku so kaznovali na različne krute načine, obešali, bičali, sekali ude, glave, razčetverjali. Vse to naj bi se dogajalo pri Krvavem znamenju. Ugiba se tudi, da je znamenje morda simbolično povezano z ječo v grajskem stolpu. Od tam naj bi nesrečnike pripeljali k znamenju in jih tu javno kaznovali. Kapelica je močno povezana z valburško cerkvijo ter Kalvarijo, ki se vije po pobočju Starega gradu. Kalvarijo je dal leta 1772 postaviti graščak Franc Smledniški, da bi uresničil svojo zamisel o optični povezavi Starega gradu, Kalvarije in Krvnega znamenja. Ravno to linijo so izbrali za gradnjo kapelice.Maja Vehovec je avtorica besedila, Peter Fabjančič je avtor fotografije.
Frončev oče, Stanko Košir, je bil med drugo svetovno vojno partizan, in sicer diverzant v Cankarjevi brigadi. V neki akciji je nekaj narobe naredil, tako da je prepozno eksplodiralo. Zaradi te napake ...je bil obsojen na smrt, a ga je nekdo rešil. V zahvalo, ker je ostal živ, se je zaobljubil, da bo postavil kapelico Mariji v čast. Postavil jo je v petdesetih letih. Marijin kip je iz Lazarinijeve grajske kapele, našli so ga pa krajani v Kranju na odpadu, ga vzeli in postavili v kapelico.Marjeta Žebovec je avtorica besedila, Janez Strojan je avtor fotografije.
