Obvezni del kozolca je “hlapec” – lesena priprava v obliki stola, ki se jo obesi na “late”. Hlapec je omogočal, da se je seno lahko pospravilo tudi na najvišje “late” v oknu ali “štantu” kozolca.
Na fotografiji je prikazana gradnja stanovanjskega bloka ob Taborski cesti z banko in zavarovalnico v pritličju. V ozadju ob kozolcu na drugi strani Adamičeve ceste se vidi Podejžarjeva hiša, ki je ...danes ni več. Na njenem mestu stojijo stanovanjski bloki. Na hribu v ozadju stoji zdravstveni dom.
Na zahodni strani nekdanjega Mecetovega mlina ob potoku Rača stoji obnovljen kozolec na kozla. Nosilni leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Kozolec ima en par oken in na zahodni strani ...dograjen enojni kozolec. Na strani, ki je obrnjena proti mlinu, je bila vgrajena odprtina. Roki, ki povezujeta stebra s prečnim veznim tramom na vzhodni strani, sta kratki in rahlo usločeni, na zahodni strani sta roki kratki ter ravni. Nesorazmerna dvokapna streha je bila do decembra 2009 prekrita z delno opečnim zareznikom ter delno betonsko kritino. Po naročilu sedanjega lastnika so krovci obnovili ostrešje ter ga na novo prekrili z škriljem. Glede na večkratno obnovo kozolca je možno, da je star okrog 100 let.
Majhno dvorišče na vzhodni strani zapira kozolec. Zasnovan je kot kozolec toplar z dvema paroma oken. Po naročilu takratnega gospodarja Franca Močilnikarja so ga leta 1929 postavili Gričarjevi ...tesarji iz Prikrnice. Masivni leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. V prečni vezni tram je vrezana letnica 1929 in inicialki M in F. Čelne in prečne brane so gosto mrežene s trami. Ti so v brane že pritrjeni z žeblji. V čelni brani je vgrajena odprtina z vrati. Roke, ki povezujejo stebre s prečnimi veznimi trami, so rahlo ukrivljene. Kozolec ima dvokapno streho s čopoma. Prvotno slamnato streho so okrog leta 1960 zamenjali z betonsko kritino.
Desetinar je dvojni kozolec – toplar, ki je po oceni nastal v 30. letih 19. stoletja. Kozolec ima dva para oken, nosilni stebri stojijo na kamnitih in betonskih podstavkih. Roke, ki povezujejo ...stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo usločene. Čelni brani sta bolj redko mreženi s tramiči in na mestu osrednjega hodnika je na obeh straneh širok vhod, zaprt z vrati. Po imenu desetinar lahko sklepamo, da je bil prvotno namenjen shranjevanju dajatev, ki so jih podložniki prinašali prav pod kozolec. Ta namreč stoji ob poti, ki vodi do zunanjega grajskega dvorišča, ki je bil najprimernejši za prevzem obveznih okoliških dajatev.
Na pogorišču prejšnjega kozolca toplarja, ki so ga zažgali otroci, je dal leta 1910 takratni gospodar Martin Učakar postaviti nov kozolec toplar. Stoji na vzhodni strani kmetije ter s stanovanjsko ...hišo in hlevom zapira veliko dvorišče. Zasnovan je kot dvojni kozolec toplar z dvema paroma oken. Masivni nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Roke, ki povezujejo stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo usločene. V prečni vezni tram je vrezana letnica 1910, črki M in A na levi ter črka U na desni strani. Čelne brane so gosto mrežene s trami. V čelni in zahodni prečni brani sta narejeni odprtini z vrati. Dvokapna strma streha s čopoma je krita z opečno kritino. Kozolec je zelo dobro vzdrževan.
Na severni strani hleva stoji dvojni kozolec toplar z dvema paroma oken. Masivni leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Čelne in prečne brane so redko mrežene s trami. Roke, ki povezujejo ...stebre s prečnim in veznim tramom, so majhne in ravne ter na sredi malo oblikovane. Strmo dvokapno streho s čopoma, krito s slamo je okoli leta 1975 zamenjala dvokapna streha, krita s salonitno kritino. Na čelni brani, ki je obrnjena proti hlevu, je odprtina za vrata. Danes ima kozolec v nadstropnem delu shrambo za stara kmečka orodja, v spodnjem delu pa shrambo žaganja za nastilj konjev.
Sredi Spodnjega Tuštanja stoji kozolec na kozla, ki ga cesta ločuje od gospodarskega in bivalnega poslopja. Postavili so ga leta 1941. Na mestu sedanjega kozolca je včasih stal starejši na plašč. ...Kozolec ima dva para oken, ki imata na sprednji strani dograjena dva enojna kozolca. Nesorazmerna dvokapna streha je delno prekrita z opečnim zareznikom ter delno z valovito betonsko kritino. Nosilni stebri stojijo na betonskih podstavkih.
