V članku je predstavljeno grobišče Sumerje pri Gornji Bistrici, odkrito ob gradnji daljnovoda na trasi Cirkovce–Pince. Na izkopnem polju velikosti 40 × 40 m je bilo odkritih 80 žganih grobov. V ...pripravi je obširnejša monografija o grobišču, z nekaterimi analizami, ki še niso končane, zato je tu v celoti predstavljenih le nekaj izbranih grobov, dodana pa je tipološka opredelitev celotnega gradiva z osnovnimi podatki o grobišču. Uvrstimo ga lahko v čas mlajše in pozne kulture žarnih grobišč, v ruško žarnogrobiščno skupino (stopnje Ha B1 do Ha B3 po Müller-Karpejevi shemi). Ker se grobišče iz izkopnega polja širi na vse štiri strani, bi ga po velikosti domnevno lahko postavili ob bok velikim poznobronastodobnim grobiščem v Sloveniji, kot so Ruše, Pobrežje, Ljubljana, Dobova in Obrežje.
Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon ...predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana.
Konec šestdesetih let minulega stoletja so bili na severnem obrobju Trbovelj pri gradnji stanovanjske soseske Volkova Loka naključno odkriti bronasti predmeti, ki jih je mogoče opredeliti kot manjši ...depo mešane sestave. Sestavljajo ga fragmentirani vrbovolistna sulična ost, meč tipa Arco in dva jezičastoročajna srpa ter odlomka konice srpa in rezila meča. Na podlagi tipološko-kronološke analize predmetov je depo uvrščen v horizont II slovenskih depojev oz. v stopnjo Ha A1.
Regionalni muzej v Doboju hrani z ledine Krčevina iz Paležnice Donje depo 64 bronastih predmetov v skupni teži 7115 g. Sestavljajo ga napadalno orožje (sulična ost, bodalo, sekira), orodje (srpi) in ...odlomki ingotov, med katerimi izstopa robni del ingota oxhide. S svojo sestavo se depo navezuje na panonsko-karpatski žarnogrobiščnodobni delavniški krog, časovno pa se uvršča v stopnjo Ha A1 oz. v drugo stopnjo žarnogrobiščnodobnih depojev Bosne in Hercegovine po kronologiji Petra Königa.
Območje Zagorja ob Savi je bilo v prazgodovini precej obljudeno. Naključno in s sistematičnim pregledovanjem so bile v dobrih sto letih najdene sledi mnogih prazgodovinskih naselij in nekaterih ...pripadajočih grobišč, od eneolitskih do latenskih. Najdišča so še vedno prepoznavna, zato so lahko v predloženem članku geografsko in arheološko natančno opisana. Najdbe so katalogizirane in izrisane. Analiza topografske slike in arheološkega gradiva podaja podobo poselitve, načina pokopa in izrabe naravnih virov na območju Zagorja.
Grobišča pri Humku v Dobovi Tina Berden; Primož Pavlin
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
06/2021, Letnik:
72
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V članku so predstavljeni rezultati zaščitnih izkopavanj na zemljišču Antona Humka v Dobovi, kjer so leta 1981 naleteli na 34 grobov. Sodijo v pozno bronasto dobo, rimsko dobo in zgodnji srednji vek. ...Iz teh obdobij so v bližini znana še druga najdišča, ki kažejo, da je bilo območje Brežiških vrat gosto poseljeno.
PDF