Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah, ki jo je napisal Stane Arh in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo inženirja Staneta Arha, ki se ...spominja zaključevanja študija v Kragujevcu junija 1991 in dogajanj med vojno za Slovenijo. Najprej opiše svoja prizadevanja, da bi zaključil magistrski študij iz varstva pred sevanji in zagovor specialistične naloge v Kragujevcu zadnji vikend pred osamosvojitvijo Slovenije. Po povratku domov se je začela vojna za Slovenijo med katero je odpeljal ostarelo nono, ki je bila na obisku pri hčeri v Ljubljani, na njen dom v Koper. Ko se je vrnil domov je tu našel le trinajstletnega sina, ki mu je povedal, da je mama z drugima dvema otrokoma odšla v Avstrijo. Avtor opiše svoje iskanje in prizadevanja, da bi družino pripeljal iz Železne Kaple domov v Slovenijo kar mu je tudi uspelo.Dokument vsebuje fotografijo Staneta Arha na Rudniku urana Žirovski vrh (Hrani: Stane Arh).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Tatvine zveznih miličnikov na platoju Karavanke, ki jo je napisal Boris Grilc in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zapis Borisa Grilca, tedanjega vodje varnostnega okoliša na območju Občine Jesenice. Spominja se priprav na osamosvojitev Slovenije in nalog, ki jih je varnostna služba opravljala med vojno za Slovenijo. Tako sta s sodelavcem zaustavila vozilo JLA, ki je prevažalo hrano za vojake na mejnem prehodu Karavanke. Kasneje so vozilo s spremljevalcema in tovorom zamenjali za pripadnika TO, ki je bil zajet na platoju Karavanke. V nadaljevanju opiše tudi spremstvo kolone vojakov JLA, ki so jih 1. julija 1991 odpeljali z mejnega prehoda Karavanke v zbirni center v Kranju. Pri pregledu so v zbirnem centru ugotovili kaj vse so vojaki odnesli s seboj iz prostorov obmejne policije, carine in brezcarinske prodajalne. Po osamosvojitvi pa so bili zadolženi za izdajanje mnenj o prosilcih v postopku pridobitve državljanstva. Avtor se še danes spominja neprijetnih občutkov in situacij povezanih s to nalogo in ugotavlja, da so bile Jesenice z varnostnega vidika zagotovo posebnost.Dokument vsebuje tudi fotografijo priznanj, ki so v njegovi lasti (Foto: Boris Grilc).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Dobra zveza med radijskimi postajami in ljudmi: repetitor deluje še danes, ki jo je napisal Cveto Erman in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis radioamaterja Cveta Ermana, ki je bil ustanovitelj in nekdanji vodja Radio kluba Železar. Zgodba je razdeljena na pet podpoglavij: Radio klub Železar, Sekretariat za obrambo, Osamosvajanje Slovenije, Čas brez mobilnih telefonov, Pomoč fantoma na služenju vojaškega roka v JLA. V prvem delu opisuje ustanovitev kluba in pridobivanje članstva ter zaključi s postavitvijo repetitorja, ki deluje še danes. Nadaljuje z obdobjem, ko se je zaposlil na ljudski obrambi Jesenice – poznejšem sekretariatu za obrambo. Opiše kadrovsko zasedbo in organiziranost sekretariata, ki je v osamosvojitvenih prizadevanjih na Jesenicah odigral pomembno vlogo. V nadaljevanju opiše priprave na osamosvojitev, ki so se začele že spomladi leta 1991 in vzpostavitev sistema zvez za katerega je bil zadolžen kot referent za zveze ter službo za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. Spominja se tudi akcij pri katerih so pomagali radioamaterji. Tako so odkrili in odstranili vojaški repetitor na Mežakli in prekinili brezžične povezave med karavlami na Zgornjem Gorenjskem in sodelovali pri dogovorih in predaji vojakov JLA. Prispevek zaključuje z ugotovitvijo o dragocenosti delovnih in prijateljskih vezi, ki so mnogim slovenskim in drugim vojaškim obveznikom na služenju vojaškega roka v Sloveniji pomagale najti pot iz težke situacije in se vrniti domov.Dokument vsebuje tudi fotografijo Poročila centra za zveze od 23. junija do 6. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Srečno, moja Slovenija, ki jo je napisal Niko Kešina in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Nika ...Kešine, ki se je na Jesenice priselil iz Bosne, si tukaj ustvaril družino, se boril za samostojno Slovenijo in kot eden prvih postal državljan Slovenije, 25. marca 1991. Avtor v uvodu obudi spomine na posebno vzdušje v pričakovanju osamosvojitve Slovenije in opiše svoje vtise s proslave v Ljubljani, 26. junija 1991 po kateri se je vrnil domov na Jesenice. Naslednji dan se je odpravil v službo v železarno od koder se je predčasno vrnil domov, ko se je po cesti skozi Jesenice proti mejnemu prehodu Karavanke že peljala kolona vozil JLA. V nadaljevanju se spominja vpoklica v enote TO, zasedbo položajev nad predorom Karavanke, kjer so doživeli tudi letalsko raketiranje predora. Zapiše tudi, da v desetdnevni vojni ni izstrelil niti enega naboja. Po vojni je bil odlikovan, a žal kot invalid izgubil službo in se po nekaj letih brezposelnosti invalidsko upokojil. V zadnjem delu zgodbe zapiše svoja razmišljanja po tridesetih letih življenja v samostojni Sloveniji, izpostavi storjene krivice in svoje razočaranje nad slabo urejenim statusom veteranov vojne za Slovenijo, kakor tudi nad današnjim stanjem v državi. Kljub vsemu optimistično opiše preživljanje pokoja v družbi vnučkov in zaključi s stavkom: Pa srečno, moja Slovenija!Dokument vsebuje fotografiji Odločbe o državljanstvu Slovenije Nika Kešine, 25. marec 1991 in Spominske medalje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, podeljene Niku Kešini ob 10. obletnici osamosvojitve, last Nika Kešina.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Trganje vezi z nekdanjo državo Jugoslavijo, ki jo je napisal Vitomir Pretnar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo Vitomirja Pretnarja, nekdanjega sekretarja za gospodarstvo in negospodarstvo ter podpredsednika Izvršnega sveta Občine Jesenice, ki je povzel zapise tega obdobja od marca do septembra leta 1991 po službenem rokovniku. Izmed njih je izbral najbolj zanimive in zaradi lažjega razumevanja dodal svoj komentar. Avtor zapiše, da je šlo tedaj za vojaški spopad in spremembo celotnega družbenega sistema. Zgodba je razdeljena v podpoglavji: Uvod v dogajanja in Dogajanja ter časovno opredeljena z datumi. V uvodu avtor opiše priprave a zahtevno in negotovo gospodarsko in siceršnjo osamosvojitev Slovenije ter nas seznani z razpravo v kateri je sodeloval ekonomist Jože Mencinger, častni občan Jesenic. V nadaljevanju nas seznani z dogajanjem na drugih področjih, obiskom predsednika vlade RS Lojzeta Peterleta in grozečim poslabšanjem ekonomske in socialne situacije na Jesenicah. Opiše tudi reševanje problema tovora z nevarnimi odpadki in organizacijske priprave na razglasitev samostojnosti Slovenije med katere je sodilo tudi zagotavljanje blagovnih rezerv. V nadaljevanju opiše tudi popis vojne škode v občini. Avtor prispevek zaključi z opisom prenosa muzeja železarne na Občino Jesenice in predajo ključev, 8. februarja 1992. Dokument vsebuje fotografijo predaje ključev muzeja Občini Jesenice, 8. februarja 1992 (Hrani: Boris Bregant).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Saj to vendar ne more biti res, ki jo je napisal Vojko Otovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Vojka Otoviča, tedanjega carinika na mejnem prehodu Karavanke. Avtor se uvodoma spominja prvega dne po razglasitvi samostojnosti, ko je kot carinik odšel v službo na mejni prehod Karavanke. Delovno mesto je predčasno zapustil zaradi vpoklica v rezervne enote slovenske policije in že ob prihodu na slovensko stran prehoda zagledal vozila JLA ter tako spoznal, da je situacija zelo resna. Med vojno za Slovenijo je bil zadolžen za varovanje doma TVD Partizan na Jesenicah. Poleg tega so opravljali tudi nadzor na barikadah. Avtor v prispevku odlično opiše vzdušje in mešane občutke s katerimi so udeleženci vojne za Slovenijo doživljali ognjeni krst naše države.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Vloga in pomen Rdečega križa v obdobju slovenske osamosvojitve in po njej, ki jo je napisala Ivanka Zupančič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Ivanke Zupančič, dolgoletne predsednice RK Jesenice. Spominja se ustaljenega delovanja organizacije v letih pred osamosvojitvijo Slovenije, ko so bile največji organizacijski zalogaj krvodajalske akcije. Avtorica opisuje velike organizacijske spremembe, ki jih je tako rekoč čez noč zahteval začetek vojne za Slovenijo. Organizirali so 24-urno dežurstvo, zbirali oblačila in živila. V sodelovanju z republiškim odborom RK je potekalo obveščanje svojcev o stanju vojakov JLA, TO milice in tujih državljanov. Zajetim vojakom iz drugih republik so pomagali pri vrnitvi domov. Po osamosvojitvi Slovenije so zaradi vojne v drugih republikah bivše Jugoslavije k nam začeli prihajati begunci, še zlasti na Jesenice, kjer je bilo zaposlenih veliko delavcev z območja bivše države. Na Hrušici je država zgradila zbirni center, organizacija RK Jesenice pa je predvsem skrbela za begunce, ki so bili nastanjeni pri svojcih. Poleg tega se je po letu 1993 poslabšala tudi socialna situacija na Jesenicah in število družin potrebnih pomoči. Pri tem so vzpostavili sodelovanje tudi s Karitas-om in Centrom za socialno delo. Nekdanja predsednica RK Jesenice zgodbo zaključuje s spominom na udeležbo na mednarodni konferenci RK in rdečega polmeseca v Ženevi, kamor je pretihotapila slovensko zastavo v času, ko je Slovenijo priznalo le malo držav in še ni bila članica te mednarodne organizacije.Dokument vsebuje fotografije krvodajalske akcije »Pri jelenu« leta 1971 (Foto: Irena Kučina) in Informacije ter navodil v zvezi z izvajanjem nalog OORKS, izsek iz dokumenta, ki ju hrani Ivanka Zupančič.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuporabljeni naboj, ki jo je napisal Rade Radinovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Radeta ...Radinoviča, tedaj poveljnika čete mobiliziranih slovenskih rezervistov. V uvodu avtor opiše odhod mladih rezervistov na položaje v Gornjesavski dolini, kjer so zamenjali gornjesavsko četo na mejnem prehodu Rateče. V nadaljevanju opiše položaj in potek pogajanj z oficirjema JLA , ki so potekala v gostilni Pri Šurcu. Nekaj pogovorov so opravili tudi v prostorih policijske postaje v Kranjski Gori. Po zaključku težkih in napornih a uspešnih pogajanj, je na prehodu zaplapolala slovenska zastava. Avtor v zaključku zapiše svoje občutke ponosa, da so uspeli rešiti konflikt rešiti na miren način in brez žrtev.Dokument vsebuje fotografijo mejnega prehoda Rateče, ki jo hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska (Foto: Jani Kokalj).
