Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Izročilo govori o stiku navadnih ljudi z bajnimi bitji, z nezemeljskim, ki se zopet odvija prek jame, ki velja v tradicijski kulturi ...za posrednika z onostranstvom. Po izročilu o obeh jamah, tako Cikovi kot Fukovi, si fanta, ki sta vsak po svoje doživela stik z »nadnaravnim«, nista nikoli več opomogla od izkušnje.Skulptura: “Kamniti krog. Prostor v prostoru. Sedem pokončnih kamnitih kosov orisuje, zamejuje posvečen prostor pred Fukovo jamo. Krog kot simbol neskončnosti. Začetek in konec se izmenjujeta, ni začetka in konca. Sedem monolitov, sedem pokončnih kosov kamna postavljenih v krog.Kamniti kosi, naravno lomljena površina kot tista prava oblika in koža kamna in brušena površina, kot prikrita, skrita koža oblike v kamnu….oblike ki hoče zapeljati, oblike ki nagovarja, vzbudi željo, da se je dotaknemo, božamo z roko, pogledom. Zapeljive oblike, ki jih ne moremo zaobjeti z enim pogledom, oblike, ki se prikazujejo in izginjajo, oblike, ki vzbudijo hrepenenje. Ni začetka in konca, je le ples življenja. V zapeljivi krog življenja je vstopil Tonček.” (Mitski 2020, 54)Skulpturo Krog je izdelal akademski kipar Damjan Švara. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in ...Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Četrti kip, ki sem ga izdelovala, je drugi kip z upodovljenima dvema rokama, ki draperijo vlečeta navzdol. Je drugi kip v nizu, postavljen za konjsko lobanjo. /…/Skice, ki sem jih naredila, sem preslikala na površino in začela izdelvoati geometrično shemo oblike roke. Kot prej sem osnovne oblike rok oblikovala s kotno brusilko z diamantnim diskom. Kjer mi ni uspelo odrezati kosa, sem ga odbila z odbijačem in macolico. Organsko obliko sem izdelala s pnevmatsko pištolo in orodji za klesanje (špica, zobato dleto, različnimi ravnimi dleti in zaobljenimi dleti). Somentorica Špela Šedivy je za konec odrezala še spodnjo ravno, naležno ploskev.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Baba je bil kamnit, približno tri metre visok in štiri metre širok blok, v katerem so Rodičani videli podobo ženske s poudarjenimi ...ženskimi atributi.” (Hrobat 2010, 185)Baba je v izročilu povezana z vremenom. V slovanskem in italijanskem svetu so po hribih ali skalah z imenom baba, la vecchia- starka, napovedovali dež. Povezava z mokroto je vidna tudi v pridevnikih kamnitih bab, ki veljajo za blatne, »šmrkave«. Otroke so strašili, da jih bodo morali ob prvem odhodu mimo njih poljubiti in podobno. Beseda baba ima še veliko različnih pomenov v slovanskih jezikih, ki so na eni strani povezani s smrtjo, starostjo, nerodovitnostjo, po drugi strani pa z vitalnostjo, mladostjo, rodovitnostjo. Obredi pri skalnih babah pričajo o njenem predkrščanskem čaščenju. V slovanski mitologiji baba predstavlja boginjo Mokoš.V rodiških pravcah je več zgodb o babi.“Če boste dandanašnji iskali babo v Grižah, jo boste iskali zaman. Leta 1989 so napeljevali kraški vodovod iz Rodika na Kozino. Trasa je šla po babinem ozemlju. Minerci so rodiško babo z veseljem razstrelili. Tako je izginil največji monoliten kamen na rodiškem konfinu.” (Peršolja 2000, 194-195)Skulptura: “Iz skal, ki so ostale po eksploziji, sva z ženo Mariko na kraju sestavila lik mandorle kot simbola maternice življenje.” (Pogačnik 2020, 95) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na Kraškem delu poti bodo označevalci v obliki kvadra dimenzij 35 x 35 x 160 cm.Brkinski del poti je označen s kosi naravno ...lomljenega peščenjaka podobne višine (150 – 160 cm) in različnih širin. Vsaki lokaciji pripada en označevalec in en prag. Največji označevalec poti je namenjen križišču na zgornjem delu poti – označuje 4 lokacije na dveh smereh (Njivice in Križen drev desno ter Kobilja glava in Robida levo).Tipografijo za izpis imen lokacij na kamnitih označevalcih je posebej za projekt Mitski park oblikoval kaligraf/tipograf Marko Drpić.” (Mitski, 2022, 41, 43)“Marko Drpić je kaligraf, črkoklesar, oblikovalec in pedagog. Večinoma se posveča tradicionalnemu tisku s starimi tiskarskimi stroji v svojem studiu za visoki tisk Tiporenesansa v Ljubljani, vendar se ukvarja tudi s klesanjem črk v kamen. Kaligrafije in klesanja črk se je učil pri mojstu z imenom Kristoffel Boudens v Belgiji in pri svojem očetu, vrhunskem kamnoseškem mojstru.” (Šedivy, 2021, 50) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na Kraškem delu poti so označevalci v obliki kvadra dimenzij 35 x 35 x 160 cm iz kosov repenskega apnenca. Vsaki lokaciji pripada en ...označevalec in en prag.Tipografijo za izpis imen lokacij na kamnitih označevalcih je posebej za projekt Mitski park oblikoval kaligraf/tipograf Marko Drpić. (Mitski, 2022, 43) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “V rodiškem izročilu velja Globoka jama ali Jama v Borštu, podobno kot Cikova, za mesto prehoda na drugi svet. Kot slišimo v ...pripovedi, naj bi tu živel škrat ali zmaj, h kateremu naj bi se ženske zatekale s svojimi težavami. Če je bilo mogoče, jim je škrat pomagal z nasvetom, v nasprotnem primeru pa jih je povabil k njemu v jamo in jih nato »ponesel v nebesa«, z drugimi besedami ženske so naredile samomor v jami.” (Mitski 2020, 24)Skulptura: “Ozek, pokončen kos apnenca je oblikovan v odžagano hrastovo deblo z vejo. Na vejo je obešena ruta. Odžagano deblo simbolizira konec življenja, ruta pa namiguje na to, da je na tem mestu nekdo bil, nekaj pustil … Mehkoba obešene rute je v nasprotju z grobim »lubjem« na površini »debla«. Oboje skupaj je prikrita, a močna interpretacija izročila o samomorih žensk v Globoki jami.” (Mitski 2020, 55)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorica pri skulpturi Drevo z ruto je Marija Romih.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V ljudskem izročilu kače nastopajo kot ambivalentna bitja, posebno v krščanstvu pa nastopajo kot negativna bitja. Človeku se lahko ...ovijejo okrog vratu in ga skušajo zadušiti. Kača z Robide-zakleta kraljična, naj bi živela v ruševinah srednjeveške utrdbe na bližnjem Taboru, ki so še danes vidne.Skulptura: “Blok peščenjaka ima na zgornji površini izklesano lepo belo kačo s krono (zakleto kraljično). Kača je postavljena na vogal kamna, zavita je sama okrog sebe – počiva, se sonči. Njen rep se čez vogal nadaljuje iz osnovne površine proti tlom. Površina kače je sekana z dletom, zgornja površina kamna je finejše obdelana in zato temnejše barve, s čimer pridobimo na kontrastu med ‘belo’ kačo in temno površino kamna.” (Mitski, 2020, 50)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy. Skulpturo Zakleta kraljična je izdelala Špela Šedivy. Nahaja se na lokaciji Robida na Taboru.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Utrjena naselbina je na vrhu osamelega hriba Luza, na ravnici Ajdovščina.“Ugotovljeno je bilo, da je na vrhu Ajdovščine (804 m) ...stalo dobro utrjeno naselje, ki je sicer nastalo v železni dobi, a je bilo neprekinjeno poseljeno tudi skozi celotno rimsko obdobje, vse do pozne antike. Na 3,8 ha veliki ravnici znotraj obzidja najdemo ostanke približno tridesetih objektov. Večinoma je šlo za bivališča, najdemo pa tudi obrtne delavnice, kot je /…/ kovačija. Ocenjuje se, da je imelo naselje približno 500 prebivalcev. V bližini najvišje točke gradišča so vidni tudi ostanki velike stavbe z apsido, za katero se je sprva domnevalo, da gre za cerkev.” (Medeot idr., 2021, 136)Izročilo govori o prazgodovinskih prebivalcih ajdih, ki so opisani kot velikani. Na napisnem kamnu iz 1. st. našega štetja pa izhaja, da so na Ajdovščini živeli Rundikti.Skulptura: Na začetku naselja /lokacije je postavljen kamnit element z dvignjenim tlorisom nekdanjega naselja z obzidjem (maketa). Na mestu, kjer je včasih bila kovačija, pa dve kamniti nakovali.Oblikovalka vseh kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturo Ajdovščina, ob kateri boste poslušali zgodbo o ajdih in zakladu, sta izvedla Marija Romih in Špela Šedivy. Skulptura se nahaja na lokaciji Ajdovščina nad Rodikom, na samem začetku naselja, na hribu Luza. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Oblikovalka vseh kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturi sta izvedla Marija Romih in Špela Šedivy. Skulpturi se ...nahajata na lokaciji Ajdovščina nad Rodikom, na mestu, kjer je nekoč bila kovačija, na hribu Luza.Fotografija: Sergio Sergaš.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
